"Jah, zgodilo se je nekaj, kar je bilo grozno. Dva halaba sta se odločila zavladati svetu. Vse halabe sta želela pridobiti na svojo stran, ampak obstajali so posebni ljudje. Ti se jima niso želeli priključiti in to ju je močno jezilo. Še danes živeča halaba sta se spremenila. Najprej sta želela z prijaznostjo pridobiti na moči, a ker so se nekateri uprli, to ni šlo. Odločila sta se, da jih bosta na krut način pridobila medse. Tvoja mama je bila temu izrazito proti in enkrat, ko je šla v službo, se ni več vrnila. Izvedel sem, da sta jo zastrupila in je po nekaj minutah potrebovala nujno pomoč. Ker je ni dobila v pol ure, je umrla." Gospod Wood je zavzdihnil in se zazrl hčerki v oči. "Nisem bil vesel njene smrti, ravno nasprotno. Njena smrt je pretresla vse, tudi tiste s katerimi se ne razumemo. Tega pa ti nisem povedal zato, ker nisem bil čisto prepričan, ali te bodo povabili na Leahloxer. Seveda mi je sedaj jano, sa bi ti moral to povedati prej. Ampak če ti bi to povedal in ne bi sla na akademijo potem bi zgolj sanjala o tem, da bi postala halab." Oče je obmolknil in minilo je nekaj dolgih trenutkov tišine. Izabella je presenečeno pomežiknila, nato pa rekla:"Torej če prav razumem, je moja prava mama umrla zaradi dveh coprnikov, ki sta še danes nevarna drugim?" Oče je pokimal:"Ja, točno tako je. Od njunega začetka je minilo 20 let in že okoli 15 let sta halabom grožnja." Izabellin oče je premolknil in vsaj zdelo se je, da nima več česa povedati. Punca je tiho gledala očeta, nato pa zašepetala:"Ampak... ampak... kako..." "Vem, sedaj ti je težko. Če bi ti to povedal prej, bi bilo morda bolje. Sedaj je tvoja bolečina v srcu še večja in imela boš odpor do Ellen, ampak naj te žalost ne premaga. Morda ti bo sedaj težko in razumel te bom, srček. Le prosil bi te, če halabov ne bi omenjala Ellen, saj ji tega nisem povedal. Halabi mi to prepovedujejo, pa tudi če sva skupaj. Tako, da..." Iza je tedaj izbruhnila v jok, a to je želela prikriti. "Oh, pridi sem. Vse bo še vredu. Po vej mi raje kako to, da je paragraf prišel k tebi. Je imel kakšen poseben namen? Te je želel povabiti na akademijo?" je vprašal oče in se kar se da prijazno zazrl v hčerko. Ta je le zmajala z glavo, češ da ne bo povedala. Čez nekaj minut tišine, je nazadnje spregovorila:"Ja..."
——————————————————————
Dober dan!
Tukaj je nov del in upam, da vam je bil vsaj malo všeč. Naslednji bo objavljen v torek in ste vabljeni k branju.
Vesela bi bila lajkov :heart:, komentarjev :speech_balloon: in naročnin :heartbeat:.


Želim vam lep preostanek dneva,
#S2 :upside_down: