Izabella je z zanimanjem pogledala v prostor za vrati. Predvidevala je, da bo videla temen, prazen in star lokal, zato je bila presenečena. Ko ji je oče vrata podržal, da je lahko stopila v prostor za njimi, je zajela sapo. Pred sabo je imela namreč dol bel pult, z zalto obrobo. Prostor so osvetljevale luči, ki so oddajale nežen odtenek zlate. Na njeni levi so bile vidne mnoge snežno bele mize, z zlatimi robovi. Ob njih so bili postavljeni beli, usnjeni stoli, katero usnje se je ob prisotnosti svetlobe nežno lesketalo. Ko se je ozrla na desni predel prostora je tam opazila mnoga okna, s prečudovitim razgledom na naravo. Oče jo je nežno prijel za ramo in rekel:"To ni prava narava, saj se za okni skriva le stena." Iza mu je zgolj prikimala, nato pa se ponovno ozrla po prostoru. Opazila je številne ljudi, ki niso dajali videza domačinov. Morda so to turisti, si je mislilo dekle, ki so sem prišli nekaj spiti. V enem izmed kotov sobe, je opazila vrata. Ta niso dajala zapuščenega videza, kot so vrata pri vhodu. Ozrla se je za sabo in ugotovila, da so ta že zaprta. "Torej, kam gremo? Nismo prišli po učbenike?" je z zanimanjem vprašala hčerka očeta in ta se je hitro ozrl k njej. "Aha, ja. Nisem ti še povedal...." ji je odvrnil oče in z mislimi odplaval drugam. Izabella je razmišljala, ali je pri sebi, ali ne, saj to zagotovo ni knjigarna. Ozrla se je okoli sebe, da bi se pozaninala o Elvisovem mnenju. Ko ga je opazila, se ji je ta zgolj odsotno nasmehnil. Tudi on ni vedel kje so in kaj počnejo. Nekaj trenutkov je počakala, nato pa previdno rekla:"Em... zakaj smo tu?" Z zanimanjem se je zazrla v očeta in ta se je zdrznil. "Ka... aja, ja. Em... ja, točno. Očitno ti še nisem povedal," je nekoliko zmedeno dejal oče ter zavzdihnil.
————————————————–———————
Živjo!
Kako ste kaj? Upam, da ste super in da uživate. Kmalu bo konac počitnic, kar pomeni, da bo kmalu začetek mučenja (šola) :open_mouth:‍:dash: lol
Vesela bom vsakega komentarja :speech_balloon: in lajka :heart:.

Lepo se imejte in uživajte dokler še lahko,
#S2 :upside_down: