Hojla!
Danes že drugi del
Zahvaljujem se vsem, ki spremljate mojo zgodbo
Prejšnjič:
A vedela sem, da bo Thalia tako zaznala še eno telo v hiši ali ga pa bova midva nekej kiksnla. In zgodilo se je tisto drugo. Lucasu sem podala kozarec a on ga ni prijel. Kozarec je padal in treščil po tleh.
Današnja zgodba:
In Thalia se je odzvala na ta ropot v sekundi dvajset (čisto pričakovano). Priletela je v kuhinjo in se zazijala Lucasu naravnost v oči.
Thalia:
"Kaj se tu dogaja?!" sem kriknila in gledala tujca v oči.
Katy sem srepo pogledala.
"Katy, kaj si si sploh mislila, da si njega" ko sem rekla njega sem njega zelo popačila in ga izrazila kot smet "pripeljala k nam domov?!" ampak to ni zvenelo kot vprašanje ampak bolj kot trditev: nikoli ne pomisli pripeljati njega ali kogarkoli v hišo.
"Poglej Thal enostavno..."
In že sem jo prekinila: "Enostavno kaj?!"
"Poglej Lucasa sem pripeljala sem..."
"Nimaš razloga..."
"Ja je skupaj morava..."
"Nič ne rabita skupaj kaj pa če..."
"Skupaj delava projekt.."
"briga me projekt.."
"za šolo je..
"brige me za kaj je!"
"Umaknil se bom.." je rekel Lucas in skoraj odšel stran
"Nikamor ne greš!" sem kriknila in ga prijela za ovratnik
"Thalija prosim."
"Nič prosim."
"Skupaj delava projekt za šolo! učiteljica naju je dala skupaj!"
In šele takrat sem se ustavila.
"Prav, naredita projekt. Lucas se opravičujem za to dramo." sem rekla in se vsedla na kavč.
In otroka sta se zmajala v Katyino sobo.
Čez dve uri:
"Thalia! Končala sva!" je rekla Katy in z Lucasom sta pritekla dol.
Dvignila sem glavo iz knjige in zamomljala: "Super."
"Thalia tole je njin opis Azteških piramid in seveda maketa." mi je rekla Katy in vsa ponosna dvignila maketo piramide.
"Vav ni slabo." sem rekla in se nazaj posvetila knjigi.
"Thalia ali lahko greva z Lucasom na sladoled?" me je proseče vprašala Katy.
"Ne." sem ji odgovorila brez premisleka.
Moj odgovor je vedno bil ne.
"Prosim." je še kar vztrajala.
"Ne. Katy svet je preveč nevaren."
"Zakaj? Nas bodo napadli Azteki?!"
"Ne, lahko te kaj napade in zdrobi. Ne veš kakšni nevarni ljudje so naokoli."
"Ti pa veš?!"
"No ja..." in se mi je zataknilo.
"No ja in kaj?"
"Ja vem Katy. Poglej nevarno je."
"In še kakšen poseben razlog?"
"Prav zmagala si." sem rekla in to le zato, da bi Katy nehala vrtati vame.
"Hvala!" je rekla in že želela oditi.
"Ne tako hitro." sem rekla.
"Lahko greš pod pogojem, da grem z vama."
"Prav." Je rekla brez ugovarjanja in zraven zavila z očmi.
Katy
Nisem morala verjeti. Prvič mi je Thalia pustila kam. Sicer je vse delal zelo živčno in tresle so se ji roke. Tri kozarce je že vrgla po tleh.
“Thalia pridi gremo!” sem zakričala in z Lucasom sva zapustila hišo.
Takoj sem začutila vpliv morja in toplega kalifornijskega podnebja. Thalie že lep čas ni bilo. Šla sem pogledat.
“Thalia kje si?!” sem vprašala.
“Takoj pridem.” mi je odgovorila.
Verjetno je bila v svoji sobi. Zelo čudno se je obnašala. Na hitro je stekla po stopnicah navzdol.
“Pridita gremo.” je rekla in svoj telefon, ki ji je cel čas piskal pospravila v zadnji žep kavbojk.
Počasi smo se odpravili po obalni potki.
Thalia:
Cela živčna sem gledala levo in desno. Srce mi je skoraj pobegnilo iz prsnega koša. Za vsako, ko mi je zapiskal telefon sem trznila in s tresočimi rokami prebrala sporočilo. Nisem zdržala pritiska. Najraje mi bi bilo, da bi me kar tam pobralo ampak potem bi NJEMU naredila uslugo.
Upam, da ni preveč
Lepo se imejte
Vaša fla
Danes že drugi del
Zahvaljujem se vsem, ki spremljate mojo zgodbo
Prejšnjič:
A vedela sem, da bo Thalia tako zaznala še eno telo v hiši ali ga pa bova midva nekej kiksnla. In zgodilo se je tisto drugo. Lucasu sem podala kozarec a on ga ni prijel. Kozarec je padal in treščil po tleh.
Današnja zgodba:
In Thalia se je odzvala na ta ropot v sekundi dvajset (čisto pričakovano). Priletela je v kuhinjo in se zazijala Lucasu naravnost v oči.
Thalia:
"Kaj se tu dogaja?!" sem kriknila in gledala tujca v oči.
Katy sem srepo pogledala.
"Katy, kaj si si sploh mislila, da si njega" ko sem rekla njega sem njega zelo popačila in ga izrazila kot smet "pripeljala k nam domov?!" ampak to ni zvenelo kot vprašanje ampak bolj kot trditev: nikoli ne pomisli pripeljati njega ali kogarkoli v hišo.
"Poglej Thal enostavno..."
In že sem jo prekinila: "Enostavno kaj?!"
"Poglej Lucasa sem pripeljala sem..."
"Nimaš razloga..."
"Ja je skupaj morava..."
"Nič ne rabita skupaj kaj pa če..."
"Skupaj delava projekt.."
"briga me projekt.."
"za šolo je..
"brige me za kaj je!"
"Umaknil se bom.." je rekel Lucas in skoraj odšel stran
"Nikamor ne greš!" sem kriknila in ga prijela za ovratnik
"Thalija prosim."
"Nič prosim."
"Skupaj delava projekt za šolo! učiteljica naju je dala skupaj!"
In šele takrat sem se ustavila.
"Prav, naredita projekt. Lucas se opravičujem za to dramo." sem rekla in se vsedla na kavč.
In otroka sta se zmajala v Katyino sobo.
Čez dve uri:
"Thalia! Končala sva!" je rekla Katy in z Lucasom sta pritekla dol.
Dvignila sem glavo iz knjige in zamomljala: "Super."
"Thalia tole je njin opis Azteških piramid in seveda maketa." mi je rekla Katy in vsa ponosna dvignila maketo piramide.
"Vav ni slabo." sem rekla in se nazaj posvetila knjigi.
"Thalia ali lahko greva z Lucasom na sladoled?" me je proseče vprašala Katy.
"Ne." sem ji odgovorila brez premisleka.
Moj odgovor je vedno bil ne.
"Prosim." je še kar vztrajala.
"Ne. Katy svet je preveč nevaren."
"Zakaj? Nas bodo napadli Azteki?!"
"Ne, lahko te kaj napade in zdrobi. Ne veš kakšni nevarni ljudje so naokoli."
"Ti pa veš?!"
"No ja..." in se mi je zataknilo.
"No ja in kaj?"
"Ja vem Katy. Poglej nevarno je."
"In še kakšen poseben razlog?"
"Prav zmagala si." sem rekla in to le zato, da bi Katy nehala vrtati vame.
"Hvala!" je rekla in že želela oditi.
"Ne tako hitro." sem rekla.
"Lahko greš pod pogojem, da grem z vama."
"Prav." Je rekla brez ugovarjanja in zraven zavila z očmi.
Katy
Nisem morala verjeti. Prvič mi je Thalia pustila kam. Sicer je vse delal zelo živčno in tresle so se ji roke. Tri kozarce je že vrgla po tleh.
“Thalia pridi gremo!” sem zakričala in z Lucasom sva zapustila hišo.
Takoj sem začutila vpliv morja in toplega kalifornijskega podnebja. Thalie že lep čas ni bilo. Šla sem pogledat.
“Thalia kje si?!” sem vprašala.
“Takoj pridem.” mi je odgovorila.
Verjetno je bila v svoji sobi. Zelo čudno se je obnašala. Na hitro je stekla po stopnicah navzdol.
“Pridita gremo.” je rekla in svoj telefon, ki ji je cel čas piskal pospravila v zadnji žep kavbojk.
Počasi smo se odpravili po obalni potki.
Thalia:
Cela živčna sem gledala levo in desno. Srce mi je skoraj pobegnilo iz prsnega koša. Za vsako, ko mi je zapiskal telefon sem trznila in s tresočimi rokami prebrala sporočilo. Nisem zdržala pritiska. Najraje mi bi bilo, da bi me kar tam pobralo ampak potem bi NJEMU naredila uslugo.
Upam, da ni preveč
Lepo se imejte
Vaša fla
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Upaš, da ni preveč. Seveda ni preveč premalo je.
Prosim nov del prosim prosim. To ima FBI, nevarnost in čudno starejšo sestro. POPOLNA ZGODBA.
IN PROSIM NAJ TI ZAČNE DELATI WORD, ke čene ves čas samo ponavljam snov in se učim.
Prosim daj nov del.
Odlično pišeš, in FANTASTIČNO JE. V vsaki tvoji zgodbi uživam.
:heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart:
Lp,
BEGO :heart::bird:
Prosim nov del prosim prosim. To ima FBI, nevarnost in čudno starejšo sestro. POPOLNA ZGODBA.
IN PROSIM NAJ TI ZAČNE DELATI WORD, ke čene ves čas samo ponavljam snov in se učim.
Prosim daj nov del.
Odlično pišeš, in FANTASTIČNO JE. V vsaki tvoji zgodbi uživam.
:heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart:
Lp,
BEGO :heart::bird:
1
Ooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Hvala
Word bo verjetno v upanju delal
In ko dobim navdih bom nadaljevala rdeče vrtnice
Nov del bo pa kmalu
Hvala
Word bo verjetno v upanju delal
In ko dobim navdih bom nadaljevala rdeče vrtnice
Nov del bo pa kmalu
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
omb! punca ti si nadnaravno nora! ti zažigaš!:heart_eyes::heart_eyes::kissing_heart::kissing_heart:
1
Moj odgovor:
depresivnanapol
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
čisto sem obupana, preveč si jemljem stvari k sebi
Hej!
Imam 2 težavi in bi si res želela, če mi kdo pomaga vem, da je ena bolj zakomplicirana kot druga ampak postala bom anksiozna.
1. V šoli se dobro razumem z sošolkami, sošolci. Ker sem prvi letnik sem dobila nove in novo sošolko, z katero sem se povezala na začetku. Bilo je vse okej nekaj časa razumele sva se super sej se še zdaj... ampak mi je rekla, da sem tečna. Tudi spoznala sem sošolca in sma bila skupaj ampak se razhajava, ker mi je povedal danes v obraz, da sem dosadna. Baje preveč govorim in čisto sem obupana. Ne vem kaj naj, osamljena sem že nekaj tednov in preprosto nekaj mi manjka pa ne vem kaj:cry:. Kaj naj, da ne bom naporna in tečna. Nikoli ne bom nikogar primernega našla zase, če bom tečna, občutek imam, da sem že staršem in vsem po vrsti:sob:.
2. Grozno se počutim, ker imam probleme z dioptrijo in očmi, morala bi iti na pregled že v začetku novembra poslali so mi, da pridem komaj maja na vrsto, vsega sem kriva, ker se mi dioptrija prehitro slabša in se potem vsi name bunijo. Čisto sem obupana, ker imam tako rada tega okulista, ki ga imam ker je tako fajn, preprosto ima nek poseben odnos do mene in izžareva tako prijetnost in prijaznost... ne predstavljam si kako bo, ko več ne bom šla k njemu ali pa ko več ne bo delal tu kjer je zdaj... kako se naj sprijaznim z tem, da ne bo vedno moj okulist? Preprosto ga imam preveč rada in je najboljši zdravnik, ki sem ga spoznala v življenju:sob:. Vsak dan mislim samo na pregled za oči.
Prvi problem je najhujši, kaj če padem v depresijo??
Imam 2 težavi in bi si res želela, če mi kdo pomaga vem, da je ena bolj zakomplicirana kot druga ampak postala bom anksiozna.
1. V šoli se dobro razumem z sošolkami, sošolci. Ker sem prvi letnik sem dobila nove in novo sošolko, z katero sem se povezala na začetku. Bilo je vse okej nekaj časa razumele sva se super sej se še zdaj... ampak mi je rekla, da sem tečna. Tudi spoznala sem sošolca in sma bila skupaj ampak se razhajava, ker mi je povedal danes v obraz, da sem dosadna. Baje preveč govorim in čisto sem obupana. Ne vem kaj naj, osamljena sem že nekaj tednov in preprosto nekaj mi manjka pa ne vem kaj:cry:. Kaj naj, da ne bom naporna in tečna. Nikoli ne bom nikogar primernega našla zase, če bom tečna, občutek imam, da sem že staršem in vsem po vrsti:sob:.
2. Grozno se počutim, ker imam probleme z dioptrijo in očmi, morala bi iti na pregled že v začetku novembra poslali so mi, da pridem komaj maja na vrsto, vsega sem kriva, ker se mi dioptrija prehitro slabša in se potem vsi name bunijo. Čisto sem obupana, ker imam tako rada tega okulista, ki ga imam ker je tako fajn, preprosto ima nek poseben odnos do mene in izžareva tako prijetnost in prijaznost... ne predstavljam si kako bo, ko več ne bom šla k njemu ali pa ko več ne bo delal tu kjer je zdaj... kako se naj sprijaznim z tem, da ne bo vedno moj okulist? Preprosto ga imam preveč rada in je najboljši zdravnik, ki sem ga spoznala v življenju:sob:. Vsak dan mislim samo na pregled za oči.
Prvi problem je najhujši, kaj če padem v depresijo??
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
Fuuuuuullll dobri blogi pa fulll lepe stvari ...