Hi!
Po času sem objavila zelo pričakovan del.
Prejšnjič:
Kar na enkrat je telefon spet zapiskal in od strahu ga je vrgla. Ujel sem ga in prebral sporočilo. In sporočilo se je glasilo takole:

Jace 18.20

Thal zdaj takoj pojdi zelo blizu so ubili te bodo pojdi stran in pridi pome zbežati morava

“Thalia kaj je to?!” sem vprašal in pokazal sporočilo.




Današnji del:
“Nič.” je spet odgovorila in mi izpulila telefon.

“Če nočeš povedat pa nič.” je rekla Katy in že želela oditi.



Thalia:

“Katy počakaj! Vse bom razložila.” sem se vdala.

Vdihnila sem. Komaj sem zadrževala solze. Konec je.

“To bo dolga zgodba.” sem rekla in jim pomignila naj se vsedejo na kavč.

“Prinesel bom kakav.” je odvirnil Lucas in izginil v kuhinjo.

Čez pet minut je prinesel štiri skodelice kakava. Prvo je dal Katy v roke, drugo je dal pred Kevina na mizico tretjo meni in zadnjo obdržal zase.

Vdihnila sem in začela: “Pred petimi leti sem začela trenirati karate...”

“Karate si trenirala?!” me je že v prvem stavku zmotil Kevin.

“Ja. In postala sem res zelo zelo dobra...”

“Ja vem, ker sem vsak vikend hodila na tvoje tekme.” me je prekinila Katy.

“Ali lahko prosim končam. Kje sem že ostala?”

“Pri tistem, da si bila dobra v karateju.” me je spomnil Kevin.

“O ja. In bila sem vedno boljša in en dan sem dobila prav posebno sporočilo. V njem je pisalo, da sem kandidatka za FBI in naj pošljem nekaj posnetkov kako se borim. In čez en teden sem dobila sporočilo v katerem je pisalo...”

“Spoštovana Walerie White, odločili smo se da vas sprejmejo v FBI.” me je prekinila Katy.

“Kako si vedela?” sem sumničevo vprašala.

“Po nesreči sem našla tvoj skrivnostni prostor. In prebrala to pismo. Oprosti.” mi je na hitro razložila.

“Če ne bi bili v takšni situaciji kot smo bi bila zelo besna nate. A danes ti prizanesem. In no itak sem sprejela službo. In nato dobila svojega delovnega partnerja Jaca. Najprej sva dobila nekaj nalog nato pa so ugotovili, da sva izjemna in nama dali najtežjo nalogo, kar jo lahko kdaj agent dobi. Morala sva aretirati najbolj “uspešno” tolpo na svetu. Aretirati sva morala šefa in njegove najboljše pomagače. In takoj, ko naju je sprejel sva se mu zelo prikupila in tako postala del njegove osebne straže. Sama nisva sicer delala veliko slabih stvari. Samo tiste najtežje za najbolj izurjene. Večino časa pa sva bila pri Mamabi in z njim štela denar in se “zabavala”. In prišel je dan, ko je Mamaba zapustil svoj dom in odšel ven. In spravila sva ga v past. Ujeli smo ga in tudi njegove pomagače. Odpeljali so ga in preden je šel je meni in Jacu zagrozil, da ko bo svoboden naju bo našel in ubil. In med prevozom v zapor je pobegnil. Zato sva se jaz in Jace z mamino pomočjo odločila, da se odselimo v Ameriko. In tako že tri leta beživa pred njim in čakava dan, ko naju bo našel. In zdaj smo tu.” sem zaključila.

“To pomeni, da vaju je našel?” je vprašala Katy.

Prikimala sem.

“Ne morem verjeti.” mi je rekel Kevin.

“Moja sestra je agentka.” je iz sebe spravila Katy.

“Zato sem živčna. In čas bo da zbežimo.” sem rekla

“Prav, takoj zdaj nekam zbežimo.” mi reče Kevin.

“Ne najprej gremo še po Jaca.” sem odločno rekal.

“Je res potreben?” je vprašal Kevin in zavil z očmi.

“Ja je. Pridite. Spakirajmo in gremo. Katy in Lucas sem vaju že izpisala iz šole vse je zmenjeno. Gremo.”



Katy:

In Thalia je že stekla v svojo sobo. Tudi sama sem se odzibala v sobo in vzela nahrbtnik. Vanj sem vrgla tri kratke majice, nekaj kratkih hlač, nekaj spodnjega perila in na koncu še našo družinsko sliko. Prijela sem torbo in si jo vrgla na ramena. Odšla sem k Thalii.



Thalia:

Pritisnila sem gumb in odprl se je predal. Začutila sem telo v prostoru. Bila je Katy. Iz predala sem vzela košaro in pod njo je bila ročica. Potegnila sem jo. Zaslišalo se je hreščanje v moji omari. Odprla sem omaro in odmaknila vse obleke na obešalniku. In tam je bil še en prostrček. Tam je bila moja vohunska obleka in orožja. Orožja sem zmetala v eno potovalko in jo dala na posteljo. V drugo pa sem stlačila svojo vohunsko obleko. Vzela sem nahrbtnik in vanj dala usnjeno jakno, motoristične hlače, čevlje s polnimi petami, črno majico brez rokavov in pas. Nato pa sem še v prostor, ki mi je ostal vanj vrgla nekaj spodnjega perila, majic in hlač. Zaprla sem prostor in pomignila Katy, ki je samo gledala.

“Pridi Kat, čas bo da gremo.” sem rekla, prijela vse svoje stvari in zapustila sobo.

In Katy mi je sledila. In dol sta naju že čakala fanta. Zelo hitro sta prišla.

“Več oblek bomo kupili, ko bom na Novi Zelandiji.”

“Prav, pojdimo. Samo kaj pa avto?” me je takoj vprašala Ktay.

“To prePusti meni.” sem ji odgovorila in stekla v sobo.

Tam sem odprla lato in iz nje potegnila veliko torbo.

“Čas, da dam denar.” sem si zamomljala in prijela torbo.

“Stopimo ven.” sem rekla že sredi stopnic tokrat spet v strahu.

Takrat sem vedela, da so res zelo blizu in ni bilo več časa za odlašanje. Stopili so ven jaz pa sem uredila še zadnje. Uredila sem varnostni sistem in tako smo lahko gledali kaj se v hiši dogaja. Iz omarice sem vzela svoj telefon in denarnico. Torbi sem postavila na prag in zaprla hišo.

“Thal, s čim bomo pa šli?” me je tokrat vprašal Kevin.

Prijela sem telefon in nekaj vtipkala. Naš dovoz se je odprl in iz njega se je pripeljala plošča na kateri je bil velik aerodinamičen avto.

“S tem.” sem odgovorila.

Upm, da vam je všeč
Lp. fla🦩