ja hvalahvala. spet sm dala nov del. Ljudje napredujem:grin:. no v glavnem ce bi kdo sploh rad pogledu... <3


Zavedla sem se šele ko sem stala med gosto posejanimi drevesi. Stala so ravno, pokončno, vzporedno. Krošnje so bile visoke in trava mehka. Spomnila sem se da nimam čevljev. Skozi špranje drevesnih listov je sijala zlato rumena svetloba sonca. Koža se mi je zasijala in se zablesčala. Tudi moja roka. Moja roka??? Omedlela sem.

°°°

Moje oči so se v trenutku odprle. Nos je zavohal plen. Nočni zrak je še vedno rezal skozi nebo. Veter sem usmerila proti sebi. Izostrila sem oči in se usmerila proti izviru vonja. Ja, tam je. Našla sem srno. V milisekundi sem se vstala. Oči sem zožila in pokrčila noge...ter se odgnala. Čekani so me porezali po ustnici. In nato je bila sveža, vroča kri. Požirek za požirkom sem pila. Kmalu sem vstala. In obnemela. Ob meni je ležala mrtva srna. Ubila sem srno. To..to.. Nikoli nihče ne umre. Ampak izgleda da se je spremenilo. Danes sem ubila srno. Nedolžno srno.


Šele po nekaj dnevih brezupne hoje sem se spomnila kaj sploh počnem tukaj. Luke.
Ampak kako ga naj sploh najdem? Nimam pojma. Torej sem izgubljena. Usedla sem se na mehek mah ob drevesu. Iz nahrbtnika sem potegnila nož. S tem lahko kaj naredim.

Poiskala sem trdo vejo jo odlomila in izrezala špico na enem koncu. Naredila sem si lol. Nato sem se lotila lesenega noža, trsk za ogenj, palice za vsak primer...

Odrinila sem se od tal in se odločila da izvem kje sem. Nekaj sekund ki sem jih imela med krošnjami sem porabila da sem se razgledana, nato pa sem spet pristala na tleh. Poleg neskončno veliko drevesnih krošenj sem zagledala dim. Ja, in tako sem se odpravila v tja. Večkrat sem še skočila da se prepričam če hodim v pravo smer. Dim je bil še vedno tam.

Končno sem prišla do jase. Sredi drevesnega kroga je tlel svež ogenj. A okoli nikogar. Ovohavala sem zrak, nič. Čudno... Nato sem zaslišala.