Vesolje = neskončen prostor del katerega smo
Se tudi tebi zgodi, da ne razumeš vesolja. No, jaz si ne morem predstavljati, da je neka stvar neskončna, ker se na Zemlji vsaka stvar enkrat konča. Ampak poznam eno stvar, ki je večja od vesolja – to je ljubezen.
Ampak tukaj smo, da se pogovarjamo o vesolju. Vesolje je, kot sem že omenila neskončen prostor poln zvezd, planetov, galaksij, osončij, črnih lukenj in živih bitij. Seveda je v vesolju veliko več stvari, kot sem jih zdaj naštela, ampak to so verjetno tiste, na katere najprej pomisliš.

Kako je vesolje nastalo?
Vesolje je nastalo pred približno 13,8 milijarde let v dogodku, imenovanem veliki pok(Big Bang), iz izjemno vroče in goste točke. Ni šlo za eksplozijo v prostoru, temveč za hitro širjenje samega prostora, časa in energije, ki se nadaljuje še danes. Iz te začetne točke so nastali delci, atomi, zvezde in galaksije.
Najmočnejši dokaz za to teorijo je kozmično mikrovalovno sevanje, ki je ostanek toplote iz obdobja kmalu po velikem poku.

Kaj je galaksija?
Galaksija je velikanski, gravitacijsko vezan sistem, sestavljen iz milijard zvezd, plina, prahu in temne snovi. Te zvezdne "otoke" v vesolju držijo skupaj gravitacijske sile, telesa pa krožijo okoli skupnega središča. Naša galaksija je Rimska cesta, spiralna galaksija, ki vsebuje okoli 100–400 milijard zvezd.
• Sestava: Večino mase galaksij predstavlja skrivnostna temna snov, preostanek pa so zvezde, medzvezdni plin in prah.
• Vrste: Galaksije delimo na spiralne (npr. Rimska cesta, Andromeda), eliptične (brez diska, stare zvezde) in nepravilne.
• Velikost: Segajo od pritlikavih (nekaj milijonov zvezd) do orjaških (bilijoni zvezd).
• Središče: V središčih večine galaksij, vključno z našo, se nahajajo supermasivne črne luknje.
• Razporeditev: Galaksije se redko nahajajo same; združene so v jate in nadjate.

Kaj je osončje?
Osončje je sistem, ki ga sestavljajo Sonce in vsa nebesna telesa, ki krožijo okoli njega zaradi njegove gravitacije. Naše ja nastalo je pred približno 4,6 milijarde let iz oblaka plina in prahu. Imenujemo ga tudi Sončev sistem.
Poleg planetov Osončje vsebuje tudi asteroide, komete, pritlikave planete in veliko manjših delcev kamnin, ledu ter prahu. Vsa ta telesa se gibljejo po tirnicah okoli Sonca.

Kaj so planeti?
Planeti so velika nebesna telesa, ki krožijo okoli zvezde (npr. Sonca), so okrogle oblike zaradi lastne gravitacije in so s svojo gravitacijo očistila svojo tirnico (orbito) drugih teles.
Naši planeti po vrsti od Sonca:
1. Merkur: Najmanjši, najbližji Soncu.
2. Venera: Najbolj vroč planet, prekriven z oblaki.
3. Zemlja: Edini planet z znanim življenjem.
4. Mars: Rdeči planet s kanjoni in ognjeniki.
5. Jupiter: Največji plinski velikan z Veliko rdečo pego.
6. Saturn: Znan po svojih izrazitih obročih.
7. Uran: Ledeni velikan, nagnjen za 90 stopinj.
8. Neptun: Najbolj oddaljen, mrzel in veteren.
Vrste planetov v Osončju:
• Kamniti planeti: Merkur, Venera, Zemlja, Mars (notranji, trdna površina).
• Plinasti planeti: Jupiter, Saturn, Uran, Neptun (zunanji, sestavljeni iz plinov in ledu).

Kaj so zvezde?
Zvezda je velikanska, vroča krogla iz plina (večinoma vodika in helija), ki jo skupaj drži lastna gravitacija in v svoji notranjosti z jedrskimi reakcijami proizvaja svetlobo ter energijo. Sonce pa je nam najbližja zvezda.
• Sestava in energija: Sestavljene so iz plina, jedrske reakcije v središču pa pretvarjajo vodik v helij.
• Velikost in barva: Zvezde se razlikujejo po masi, velikosti in barvi (od modrih, ki so toplejše, do rdečih, ki so hladnejše).
• Življenjska doba: Nastanejo iz medzvezdnih oblakov prahu in plina, živijo milijone ali milijarde let in končajo kot bele pritlikavke, nevtronske zvezde ali črne luknje.

Kaj je črna luknja?
Črna luknja je zelo gosto nebesno telo v vesolju, katerega gravitacija je tako močna, da iz njega ne more pobegniti niti svetloba.
Črna luknja nastane, ko zelo velika zvezda na koncu svojega življenja kolapsira oziroma se sesede sama vase. Takrat se masa zvezde stisne v zelo majhen prostor in nastane območje z izjemno močno gravitacijo.
Okoli črne luknje je meja, ki ji pravimo dogodkovni horizont. Ko nekaj preide to mejo, ne more več uiti nazaj.
Črne luknje ne moremo videti neposredno, ker ne oddaja svetlobe. Znanstveniki jih zaznajo po tem, kako vplivajo na zvezde, plin in svetlobo v njihovi okolici.



No, z naslednjim stavkom zaključujem svojo objavo. Adijo!:hugging: