Hej!
Žal mi je, da sta se starša ločila in da z očetom nimata najboljšega odnosa. Hvala, ker si delila z mano tvojo skrb oziroma vprašanje.
Moj kratek odgovor je: ne, nisi slaba oseba. Zdaj pa dejmo nekoliko na dolgo. Nisi slaba oseba in tvoj odziv je razumljiv. Oče te je prizadel in do njega čutiš še vedno zamero, pa čeprav je bil njegov odhod že 12 let nazaj. Kljub temu pa bi rada poudarila nekaj stvari. Pomembno je, da znamo ljudem odpustiti. Da znamo peljati svoje odnose naprej, pa čeprav je oseba naredila napako ali nas prizadela. Ko nekomu odpustimo, ni več naš dolžnik, ni več naš sovražnik, ni več nekdo, na kogar se jezimo, ampak postane za nas spet "nevtralna" oseba. S tem, ko odpuščamo, pa čeprav so na primer ljudje naredili napako, pomagamo tudi sebi. Pomagamo si dati ta neprijetna čustva naprej, da gresta jeza, zamera, žalost, krivda, zmedenost, strah in vse ostalo naprej. Da lahko spet stopamo v odnos s to osebo brez nekih bremen iz preteklosti.
Ne pravim, da tvoj oče je naredil/ ni naredil napake, ampak, kar se je zgodilo, se je zgodilo. Ti na to nisi mogla vplivati in ti zagotovo nisi bila krivec njune ločitve. Mogoče je bil oče kriv za veliko stvari in se ni dobro obnašal, ampak to je bilo med tvojima staršema in ne med tabo in očetom, zato je prav, da to prepustiš svoji mami.
Rekla si, da se ni trudil za vzpostavljanje stika. Mogoče se je želel, pa mama ni pustila, da ima stik z vama, mogoče si ni želel, ker je potreboval trenutek, da se spet sestavi. Mogoče pa preprosto ni znal oziroma vedel, kako naj. Ločitve so težke, tako za otroke kot tudi za starše. Želim še poudariti, da je pomembno upoštevati tudi to, kar dela sedaj. Sedaj se trudi. Sedaj se poskuša pogovarjati s tabo. Sedaj ti želi nameniti pozornost. Jaz verjamem, da te je imel rad tudi prej, pa čeprav se po tvojem mnenju ni trudil. Verjamem, da te ima zelo rad tudi sedaj, pa čeprav ga potiskaš stran. Naj spet poudarim, razumem tvoje občutke. Je pa čas, da človeku poskusiš odputiti in da pustiš preteklost za seboj. Če tega ne boš storila, te bo ta nadlegovala še naprej v življenju in nikoli ne boš mogla biti zares "svobodna" v odnosu z njim. Upam, da pišem razumljivo... <3
Naj se na koncu osredotočim še na zadnjo stvar, ki si jo napisala. Ni prav, da govori o tvoji mami kaj neprimernega/ nepremišljenega. To kaže na to, da očitno tudi sam še ni predelal vsega in da še vedno goji neko zamero ali pa stisko v odnosu s tvojo mamo. Vse, kar lahko narediš je, da ga v tistem trenutku, ko to naredi, opomniš, da ti to ni v redu in da tega ne želiš poslušati. Poskusi mu naslednjič na čim bolj miren način reči, da naj neha s tem, saj ne želiš tega poslušati. Ali pa, da zdaj ni čas, da se pritožuje nad mamo, ampak da se podruži s tabo. Upam, da bo to kaj pomagalo.
Hvala še enkrat za deljenje svoje zgodbe in upam, da sem s svojim zapisom vsaj malo pomagala. <3

hejla...nisi slaba oseba...z vsem kar je marjetica01 napisala se strinjam....js fuul osebam zamerim pa čeprav ne vejo ka so nardil..glede tvojga atija pa mu sam rec da ce zelim met odnos s tabo se naj potrudi pa povej mu da nisi naivna in da je lahko sploh vesel da te vidi....postavi mu neke meje npr. kaj ti je ok da govori pa kaj ne,ce se jih ne bo drzal mu sam povej naj premisli kaj bo rekel pa naredil ker si ti tista ko odloca kak bo vajin odnos...povej mu tut da ti ni všeč da govori neke sale o tvoji mami in da ce ne bo nehal lahk ti tut o njem ke zacnes govori...to uporabi ce bo res nujno sam ponavadi pomaga...upam da sem ti vsaj mal pomagala:heart:🥰