Torej, če nečesa ne želiš delati ti ni treba, zato se pogovoti s starši o tem in morda ti bodo napisali opravičilo, da si bila prehlajena ali pa kaj tekega. Će pa to ne deluje pa se lahko dogovoriš s katero učiteljico in ji poveš svojo težavo. Vem, da je moj nasvet kar brezveze ampak upam, da boš težavo rešila.

Hoj!
Tudi jaz mislim da bi morala svojo težavo razložiti staršem ali pa učiteljici. Razumeli te bodo in ti pomagali rešiti tvojo težavo. Vso srečo ti želim. XO;⁠-⁠)

Zdravo,
torej glede plavanja - naj te ne bo sram, če se bo tvoje telo spremenilo, če boš začela malo bolj jesti se tudi ne boš fulll zredila.
Ne se silit, povej staršem. Če se bolj razumeš z mamo, se pogovori z njo. Jaz se nikoli nisem rada pogovarjala s svetovalno delovko in če tudi tebi ni to všeč, samo javite da se ne boš udeležila in lahko napišete resnični razlog, lahko pa pač da se slabo počutiš, ti je slabo...

Zdaj pa glede anoreksije. Vem, da ti je težko, ampak nekako boš morala začeti jesti, da dobiš malo teže in menstruacijo.
Kaj vse ješ skozi dan? Si že razmišljala o tem, da bi mogoče postala veganka ali pa vegeterijanka? Mogoče lahko spremeniš svojo prehrano, s katero se boš počutila bolj "udobno". Staršem povej o tem, če še tega ne vedo. Poskusi sama to "urediti", ker kasnejši postopki, ki so vključeni z zdravstvom verjetno niso tako zabavni. Zaradi nepravilne prehrane si lahko tudi večkrat bolan, imaš slab imunski sistem, nimaš energije...Poskusi z barvno, estetsko in lepo hrano - sadjem, zelenjavo... da ti prinese apetit.
Lp<3

Živijo,

verjamem, da se počutiš v veliki stiski, kaj narediti.
Motnje hranjenja so resna težava, za katero so značilne obsesivne misli povezane s štetjem kalorij. Pogosto je v ozadju nek pritisk, perfekcionizem, ki motivira nadaljnjo željo po izgubi kilogramov in poganja občutek krivde, če pojemo kakšen obrok. Omenila si, da se z anoreksijo spopadaš že vrsto let. Svetujem ti, da se o tem pogovoriš s svojimi starši. Verjetno so sami že prej kaj opazili. Pri pridobivanju teže ti morda lahko pomaga vnaprejšnje oblikovanje obrokov. Lahko si rečeš, da boš pojedla samo to, kar si daš na krožnik, na primer eno pest mandljev. Če pa opažaš, da te to spravlja v večjo stisko, podobno kot stiska štetja kalorij, pa ti svetujem, da poskusiš to opustiti. Vsekakor pa je potrebna strokovna pomoč. Sprejemanje samega sebe in oblikovanje pozitivne (telesne) samopodobe je daljši proces, ki bo imel tudi svoje vzpone in padce. Notranja motivacija, torej, da si motivirana, da bi sama sebi pomagala in se bolje počutila v svoji koži, je že pomemben korak na tej poti. Toplo ti priporočam, da se glede bojazni pred plavanjem oz. biti v kopalkah pred drugimi pogovoriš s starši. Morda boste lahko z razredničarko prišli do kakšne rešitve, ampak vsekakor je pogovor (lahko reči, vem) naslednji pomemben korak.

Glede na to, da so motnje hranjenja res težavne pri premagovanju in so oblika težav v duševnem zdravju, ti toplo svetujem, da se o tem pogovoriš z osebo, ki ji zaupaš. Spodaj ti tudi prilagam še nekaj kontaktov, kamor se lahko obrneš po pomoč. Vmes je tudi spletna stran To sem jaz, kjer lahko pobrskaš po različnih temah in morda najdeš kakšen strokovni nasvet, ki ti lahko pomaga.

TOM telefon (med 12. in 20. uro na brezplačno številko 116 111, uporabite lahko tudi e-pošto tom@zpms.si)
Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana: 01 583 75 00 (pon-čet med 7. in 20. uro ter ob pet med 7. in 14. uro), pišete lahko tudi na elektronsko pošto info@scoms-lj.si
Posvet – Center za psihološko svetovanje: 031 704 707 (vsak delovnik med 8. in 20. uro), posvet.org. Pišete jim lahko tudi na elektronsko pošto info@posvet.si
TO SEM JAZ: http://www.tosemjaz.net/

Upam, da sem ti bila v pomoč in lepo bodi!