Bed in ana
2
Help
js mam spet take probleme. tisti k ste bli kdaj v isti situaciji prosim pomagite.
skratka js mam binge eating disorder (bed) in sem zdaj v binge cyclu ka traja ze mesec. ne morem iz nazaj v normalno jedenje sploh ne gre. ne morem. prosim pomagite k res nocem pridobit teze zarad tega k se ne morem kontrolirat:sweat::sweat:
skratka js mam binge eating disorder (bed) in sem zdaj v binge cyclu ka traja ze mesec. ne morem iz nazaj v normalno jedenje sploh ne gre. ne morem. prosim pomagite k res nocem pridobit teze zarad tega k se ne morem kontrolirat:sweat::sweat:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zdravo!
Žal mi je, da se tako počutiš :frowning2:. Sliši se precej težko in utrujajoče.
Probaj najti temeljni vzrok za svoje prenajedanje. Prenajedanje namreč ni zgolj slaba navada, ampak pogosto izhaja iz globljih težav (morda je do tega prišlo zaradi stresa ali stresnega dogodka, nizke samopodobe, ker ti daje občutek nadzora nad situacijo...) in ravno zato je pomembno, da se o tem z nekom pogovoriš. Razumem, da je misel na to zastrašujoča in neprijetna, ampak verjemi, da ti bo potem lažje. Ni potrebno, da se s tem spopadaš sama.
Informiraj se in išči podatke iz zanesljivih virov - tako boš lažje razumela, kaj točno se dogaja s tabo.
Morda ti bo pomagalo tudi pisanje dnevnika dosežkov: tja si lahko pišeš svoje dosežene cilje in zmage (kot je na primer: ''Danes sem šla na sprehod, ne da bi ob tem mislila na hrano.''), ki jih lahko ob težkih trenutkih prebereš za nazaj. V dnevnik si lahko zapisuješ tudi svoja čustva in misli, ki jih doživljaš; s tem jih boš lažje razumela in razdelala.
Mogoče probaj najti druge načine, ki ti bodo pomagali obvladovati stresne situacije (npr. pogovor s prijateljico, pisanje dnevnika, dihalne vaje, meditacija…). Vsakomur ustreza nekaj drugega in pomembno je, da najdeš, kar najbolj ustreza tebi.
Razumem, da je vse tole lažje rečeno kot storjeno, ampak zavedaj se, da si že s tem, da si prepoznala svojo težavo in se o njej odločila pisati naredila velik korak naprej!
Četudi ti kdaj ne uspe oz. ti »zdrsne« pa se ne obsojaj. Bodi do sebe prijazna in potrpežljiva, saj je pot okrevanja dolgotrajen proces, ki je za vsakogar drugačen. Zapomni pa si, da je važen napredek, ne popolnost, in že z majhnim korakom lahko dosežeš veliko :blush:
(Če nimaš zaupne osebe, s katero bi se lahko o tem pogovorila, pa se lahko obrneš tudi na svojega osebnega zdravnika ali brezplačne svetovalnice, kot so TOM telefon, Posvet, Na varnem si … vse razpoložljive vire najdeš na temle linku https://www.pil.si/clanki/aktualno/kako-prepoznati-prijatelja-v-stiski na PIL-ovi spletni strani čisto na dnu strani, pod naslovom KAM PO POMOČ?)).
Upam, da sem nekako pomagala, če pa imaš še kakršno koli vprašanje ali dvom, pa seveda napiši – to je varen prostor :blush:
Lp,
Spominčica
Žal mi je, da se tako počutiš :frowning2:. Sliši se precej težko in utrujajoče.
Probaj najti temeljni vzrok za svoje prenajedanje. Prenajedanje namreč ni zgolj slaba navada, ampak pogosto izhaja iz globljih težav (morda je do tega prišlo zaradi stresa ali stresnega dogodka, nizke samopodobe, ker ti daje občutek nadzora nad situacijo...) in ravno zato je pomembno, da se o tem z nekom pogovoriš. Razumem, da je misel na to zastrašujoča in neprijetna, ampak verjemi, da ti bo potem lažje. Ni potrebno, da se s tem spopadaš sama.
Informiraj se in išči podatke iz zanesljivih virov - tako boš lažje razumela, kaj točno se dogaja s tabo.
Morda ti bo pomagalo tudi pisanje dnevnika dosežkov: tja si lahko pišeš svoje dosežene cilje in zmage (kot je na primer: ''Danes sem šla na sprehod, ne da bi ob tem mislila na hrano.''), ki jih lahko ob težkih trenutkih prebereš za nazaj. V dnevnik si lahko zapisuješ tudi svoja čustva in misli, ki jih doživljaš; s tem jih boš lažje razumela in razdelala.
Mogoče probaj najti druge načine, ki ti bodo pomagali obvladovati stresne situacije (npr. pogovor s prijateljico, pisanje dnevnika, dihalne vaje, meditacija…). Vsakomur ustreza nekaj drugega in pomembno je, da najdeš, kar najbolj ustreza tebi.
Razumem, da je vse tole lažje rečeno kot storjeno, ampak zavedaj se, da si že s tem, da si prepoznala svojo težavo in se o njej odločila pisati naredila velik korak naprej!
Četudi ti kdaj ne uspe oz. ti »zdrsne« pa se ne obsojaj. Bodi do sebe prijazna in potrpežljiva, saj je pot okrevanja dolgotrajen proces, ki je za vsakogar drugačen. Zapomni pa si, da je važen napredek, ne popolnost, in že z majhnim korakom lahko dosežeš veliko :blush:
(Če nimaš zaupne osebe, s katero bi se lahko o tem pogovorila, pa se lahko obrneš tudi na svojega osebnega zdravnika ali brezplačne svetovalnice, kot so TOM telefon, Posvet, Na varnem si … vse razpoložljive vire najdeš na temle linku https://www.pil.si/clanki/aktualno/kako-prepoznati-prijatelja-v-stiski na PIL-ovi spletni strani čisto na dnu strani, pod naslovom KAM PO POMOČ?)).
Upam, da sem nekako pomagala, če pa imaš še kakršno koli vprašanje ali dvom, pa seveda napiši – to je varen prostor :blush:
Lp,
Spominčica
5
Komentatorka#
Bravo spominčica lovam kar si napisala
Moj odgovor:
Nenaa
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Težave s simpatijo
Živijo! jaz mam eno težavico. imam simpatijo in ne morem nehat razmišljat o njem! mela sem že prej simpatije, ampak on je res tisti, ki mi je resnično všeč, ne zato kr je lep ampak kr je spoštljiv, prijazen in vljuden. jaz sem nova na soli, on je leto starejši in je res zlo prijazen z mano in rabim nasvet kako se zacet pogovarjat z njim kr me je strah. sucer me on kdaj kaj vprasa ampak se ne meniva dosti.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
