"bff" mi gre na živce.. zelo!
1
someone :/
ojla!:)
tale problem ni tako grozen, ampak bi bila vesela vaše pomoči. meni gre zadnje čase bff fuuul na živce. najboljši prijateljici sva že kar nekaj časa in do zdaj mi je bilo vedno dobr v njeni družbi. zadnje čase pa je drugačna. ves čas me neki kritizira (primer: "moja prejšnja bff je bila ful lepša od tebe ne sej se sam hecam hahahah", "ti si tok otročja prisežem", "te tvoje kavbojke so premal strgane a ti loh nardim večjo luknjo na kolenu", "ta mozolj na tvojem obrazu je tok velik pa grd a ti ga loh stisnem?".) no zadnjič mi je rekla da se v 7.razredu ne nosi več frufruja in poj sm ji js nazaj v jezi rekla da se tud ne nos več bleščeče majce k jo je mela oblečeno in potem so vsi okrog rekli: "joj kok si ti nesramna" in poj je "bff" itak skritizirala še pol mojega videza in stila. včasih sem se ob nje počutila da sem lahko kar sem zdj pa uh se mi zdi da nism več dovolj kul družba zanjo. pa ni sam tud to da mene žal, na jetra mi gre k išče pozornost še s tem da krizitira oz. poveličuje samo sebe na zelo čuden način (npr. ma oblečene ene res lepe hlače pa majico in ona to ve pa še kr ene petkrat reče: "js sm donc tok glupo oblečena" in to pove ene pol razredu. al pa "ja X mi je pa rekla da mam ful lepe lase da zgleda kt da mam lasuljo k so tok ravni kva pa ti misliš?" in te njene izjave mi grejo že tok na živce da je sploh nočm več poslušat). pa tud njena dejanja me motijo: nikol me ne počaka, ko jo prosim, js pa morm njo vedno pospremit, zgraža se tudi nad mojim ostalim prijateljicam, medtem ko je ona itak večino časa z "kul ljudmi". ne morem več zdržat z njo, ob njeni prisotnosti sem vedno slabe volje in ne vem kdaj sem se nazadnje resnično in ne samo fake smejala ob njej. ne pravim da je samo ona kriva da najino prijatelsjtvo ni več tako kot je bilo. ampak spravlja me ob živce in ugotavljam da sem velik bol vesela in dobre volje ko je ni zraven. verjetno boste rekli da to ni pravo prijateljstvo. po drugi strani pa je nočem zapustiti, ker ima večino ljudi raje njo kot mene in če se bova skregali me bodo verjetno vsi zasovražili + sama bom mogla sedet pri pouku in povsod drugje. v razredu so že vsi "najboljši prijatelji" in nočm postati tarča posmeha. pomoč prosim :( <3 vsakega komentarja bom vesela (ps sori če sem bila preveč dramatična in dolga ampak nekam moram stlačit vse te občutke)
tale problem ni tako grozen, ampak bi bila vesela vaše pomoči. meni gre zadnje čase bff fuuul na živce. najboljši prijateljici sva že kar nekaj časa in do zdaj mi je bilo vedno dobr v njeni družbi. zadnje čase pa je drugačna. ves čas me neki kritizira (primer: "moja prejšnja bff je bila ful lepša od tebe ne sej se sam hecam hahahah", "ti si tok otročja prisežem", "te tvoje kavbojke so premal strgane a ti loh nardim večjo luknjo na kolenu", "ta mozolj na tvojem obrazu je tok velik pa grd a ti ga loh stisnem?".) no zadnjič mi je rekla da se v 7.razredu ne nosi več frufruja in poj sm ji js nazaj v jezi rekla da se tud ne nos več bleščeče majce k jo je mela oblečeno in potem so vsi okrog rekli: "joj kok si ti nesramna" in poj je "bff" itak skritizirala še pol mojega videza in stila. včasih sem se ob nje počutila da sem lahko kar sem zdj pa uh se mi zdi da nism več dovolj kul družba zanjo. pa ni sam tud to da mene žal, na jetra mi gre k išče pozornost še s tem da krizitira oz. poveličuje samo sebe na zelo čuden način (npr. ma oblečene ene res lepe hlače pa majico in ona to ve pa še kr ene petkrat reče: "js sm donc tok glupo oblečena" in to pove ene pol razredu. al pa "ja X mi je pa rekla da mam ful lepe lase da zgleda kt da mam lasuljo k so tok ravni kva pa ti misliš?" in te njene izjave mi grejo že tok na živce da je sploh nočm več poslušat). pa tud njena dejanja me motijo: nikol me ne počaka, ko jo prosim, js pa morm njo vedno pospremit, zgraža se tudi nad mojim ostalim prijateljicam, medtem ko je ona itak večino časa z "kul ljudmi". ne morem več zdržat z njo, ob njeni prisotnosti sem vedno slabe volje in ne vem kdaj sem se nazadnje resnično in ne samo fake smejala ob njej. ne pravim da je samo ona kriva da najino prijatelsjtvo ni več tako kot je bilo. ampak spravlja me ob živce in ugotavljam da sem velik bol vesela in dobre volje ko je ni zraven. verjetno boste rekli da to ni pravo prijateljstvo. po drugi strani pa je nočem zapustiti, ker ima večino ljudi raje njo kot mene in če se bova skregali me bodo verjetno vsi zasovražili + sama bom mogla sedet pri pouku in povsod drugje. v razredu so že vsi "najboljši prijatelji" in nočm postati tarča posmeha. pomoč prosim :( <3 vsakega komentarja bom vesela (ps sori če sem bila preveč dramatična in dolga ampak nekam moram stlačit vse te občutke)
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zdravo!
To se je zgodilo meni ampak zdaj sma z mojo "bff" v drugih razredih in je lažje. Predlagam, da si v drugih razredih najdeš prijatelje. Ne rabiš bff lahko si samo prijateljica z ostalimi. POZABI NJENE BESEDE, KER SPLOH NISO RESNIČNE!
Lp,
BujoFAN
To se je zgodilo meni ampak zdaj sma z mojo "bff" v drugih razredih in je lažje. Predlagam, da si v drugih razredih najdeš prijatelje. Ne rabiš bff lahko si samo prijateljica z ostalimi. POZABI NJENE BESEDE, KER SPLOH NISO RESNIČNE!
Lp,
BujoFAN
1
Moj odgovor:
Idk Just a gurl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Ne morm več ig
nekak sploh ne znam eksplainat tega problema sam jst sam tak ne morm več pa ne vem zakaj.
zdle sm tak 2 letnik in ta mentaliteta se je začela že v tak 9 klasu k sm a tak miserable v sobi cel dan, rezala sm se en kratek cajt all that tak edina stvar za katero sm nekak najdla cajt je bla šola o vsem ostalem nisem hotka razmisljat, nisem hotla hodit iz bajte, brez hobijev, pač misery.
Pol sm čakala tak fuk dolg da pridem na gimnazijo kjer lohka štartam ponovno in res je blo ok dobla sem boljše prijatelje tud ocene sm mela res v redu počutila sem se tak dobr.
letos pa pomoje padam spet v se hujse stanje dobesedno sem utrujena tak VES čas doma mi poskušajo vzet naprave telefon pa to sam iskreno nic ne pomaga takrat se pač samo uležem nekam. Ful bi rada razložila kaj je razlog mojih težav pa se sama ne vem samo čist vse na svetu mi zopet postaja breme že to da se oblečem pa nrdim najbl bejsik stvari mi je preveč za učenje mam komej kej volje zato tud moje ocene trpijo k mi tud ni tolk mar rada bi sam nrdila naslednje leto se pa pol šteje za naprej ampak vseen. nisem posebno žalostna pa tud ne vesela nekak sam ne vidim smisla in ne najdem energije za dobesedno nič. zdj če sm res upset se zgodi da se mal loh režem sam ni zdj take panike.
pa tak drug problem je pa da se in a way počutum izločeno pač I love my friends in vem da majo one tud mene sam nobena me ne bi izbrala za najljubšo kar me iskreno ni motilo in sem to tud sprejela sam zdj se je naši friend grupi prdruzla se ena k me iz enga razloga tak ful ne mara niti pozdravi me ne niti nič sam pač v istu friend grupi sva drugače sva pa bejsikli tujki in ker nas je zato zdj v skupinci tak liho število je zmee fuk akward kadarkol se mormo razdelit v pare ker jst zmeri ostanem sama in mi je mal bad idk.( ne mislim sw pogovorit z njo kee je zlo take bossy narave enkrat me je čist nadrla ker sm se usedla na njen stol, pa zanalašč me izloča iz vsega) in pač vse me majo rade sam nekak je nasa grupica 7 ljudi razdeljena na dve manjsi tak 4i( 3 pa se una sosolka) pa se 2 in jst sm tak lih nekje umes in če smo vse prisotne se nobeni ne morem.lih vključit v pogovor( saying that ostalih 6 me ma radih pa se rada pogovarjam z njimi tak da nism zdj nekk lonely spet)
iskreno ta drugi problem tud ce ne odgovorite bl bi rada spet najdla nekk voljo kee ne more. več s to konstantno utrujenostjo ker tud k se hočem učit pa nekj delat ponavad sam začnem sanjarit alpa sam obupam.
zdle sm tak 2 letnik in ta mentaliteta se je začela že v tak 9 klasu k sm a tak miserable v sobi cel dan, rezala sm se en kratek cajt all that tak edina stvar za katero sm nekak najdla cajt je bla šola o vsem ostalem nisem hotka razmisljat, nisem hotla hodit iz bajte, brez hobijev, pač misery.
Pol sm čakala tak fuk dolg da pridem na gimnazijo kjer lohka štartam ponovno in res je blo ok dobla sem boljše prijatelje tud ocene sm mela res v redu počutila sem se tak dobr.
letos pa pomoje padam spet v se hujse stanje dobesedno sem utrujena tak VES čas doma mi poskušajo vzet naprave telefon pa to sam iskreno nic ne pomaga takrat se pač samo uležem nekam. Ful bi rada razložila kaj je razlog mojih težav pa se sama ne vem samo čist vse na svetu mi zopet postaja breme že to da se oblečem pa nrdim najbl bejsik stvari mi je preveč za učenje mam komej kej volje zato tud moje ocene trpijo k mi tud ni tolk mar rada bi sam nrdila naslednje leto se pa pol šteje za naprej ampak vseen. nisem posebno žalostna pa tud ne vesela nekak sam ne vidim smisla in ne najdem energije za dobesedno nič. zdj če sm res upset se zgodi da se mal loh režem sam ni zdj take panike.
pa tak drug problem je pa da se in a way počutum izločeno pač I love my friends in vem da majo one tud mene sam nobena me ne bi izbrala za najljubšo kar me iskreno ni motilo in sem to tud sprejela sam zdj se je naši friend grupi prdruzla se ena k me iz enga razloga tak ful ne mara niti pozdravi me ne niti nič sam pač v istu friend grupi sva drugače sva pa bejsikli tujki in ker nas je zato zdj v skupinci tak liho število je zmee fuk akward kadarkol se mormo razdelit v pare ker jst zmeri ostanem sama in mi je mal bad idk.( ne mislim sw pogovorit z njo kee je zlo take bossy narave enkrat me je čist nadrla ker sm se usedla na njen stol, pa zanalašč me izloča iz vsega) in pač vse me majo rade sam nekak je nasa grupica 7 ljudi razdeljena na dve manjsi tak 4i( 3 pa se una sosolka) pa se 2 in jst sm tak lih nekje umes in če smo vse prisotne se nobeni ne morem.lih vključit v pogovor( saying that ostalih 6 me ma radih pa se rada pogovarjam z njimi tak da nism zdj nekk lonely spet)
iskreno ta drugi problem tud ce ne odgovorite bl bi rada spet najdla nekk voljo kee ne more. več s to konstantno utrujenostjo ker tud k se hočem učit pa nekj delat ponavad sam začnem sanjarit alpa sam obupam.
