bipolarna motnja
5
hejla,
tole bo vam vrjetno zvenelo kot da sem nora ampak i guess da ne boli če poskusim...
Stara sm 15 let in sm mela že od okol 11 leta težave z kontroliranjem svojega počutja. Najprej so starši mislili da me daje zgodnja puberteta potem pa so se ta nihanja razpoloženja iz meseca v mesec slabšala. O tem sem se veliko pogovarjala s šolsko psihologinjo in ta me je napotila h psihiatrinji. Tako so me pri 14 letih diagnosticirali z bipolarno motnjo in se trenutno zdravim z zdravili in pogovori s psihiatrinjo.
Ker ima veliko ljudi napačno predstavo o bipolarni motnji bom na hitro povedala kaj približno je, če pa si s tem že seznanjen lahko skočiš na naslednji odstavek. Bipolarna motnja razpoloženja je posebna duševna motnja, pri kateri se med tekom življenja ponavljata 2 večji obdobij(manija in depresija). moja oblika motnje je hitrokrožna in pomeni vsaj 4 obdobja manije ali depresije letno. za bolj podroben opis obeh obdobij si lahko preberete to spletno stran https://www.omra.si/e-ucilnica/bipolarna-motnja1/bipolarna-motnja/ <--na enostaven način razloži zadevo.
Zdaj pa moj problem: zaradi zadnjih manij sem izgubila veliko pijateljev, vsem ki jih pa na novo spoznam pa se zdim čudna/nevarna/... Sicer se veliko pogovarjam s psihiatrinjo, ki je trenutno kot moja najbolša prijatelca ampak poleg nje in ofc družine nimam nobenega ki bi me sprejeu takšno kot sem(js se zavedam kakšna sem med manijami in depresijami ampak razen tega da lahko z zdravili lajšam vse znake si več nažalost ne morem pomagat). zato rabim kakšen nasvet kako spoznat nove ljudi brez da bi jih preveč "prestrašla".
Upam da da mi bo kdo priskočil na pomoč, če imate pa še kakšno vprašanje o "moji" bipolarnosti lahko vprašate ker navsezadnje je pomoje to velika tabu tema v današnji družbi in pogovori pomagajo(also trenutno sem v vmesnem obdobju in se rada nasmejim predvsem ko gledam nazaj na obdobja svoje manije, ki znajo bit čudna in smešna)
tole bo vam vrjetno zvenelo kot da sem nora ampak i guess da ne boli če poskusim...
Stara sm 15 let in sm mela že od okol 11 leta težave z kontroliranjem svojega počutja. Najprej so starši mislili da me daje zgodnja puberteta potem pa so se ta nihanja razpoloženja iz meseca v mesec slabšala. O tem sem se veliko pogovarjala s šolsko psihologinjo in ta me je napotila h psihiatrinji. Tako so me pri 14 letih diagnosticirali z bipolarno motnjo in se trenutno zdravim z zdravili in pogovori s psihiatrinjo.
Ker ima veliko ljudi napačno predstavo o bipolarni motnji bom na hitro povedala kaj približno je, če pa si s tem že seznanjen lahko skočiš na naslednji odstavek. Bipolarna motnja razpoloženja je posebna duševna motnja, pri kateri se med tekom življenja ponavljata 2 večji obdobij(manija in depresija). moja oblika motnje je hitrokrožna in pomeni vsaj 4 obdobja manije ali depresije letno. za bolj podroben opis obeh obdobij si lahko preberete to spletno stran https://www.omra.si/e-ucilnica/bipolarna-motnja1/bipolarna-motnja/ <--na enostaven način razloži zadevo.
Zdaj pa moj problem: zaradi zadnjih manij sem izgubila veliko pijateljev, vsem ki jih pa na novo spoznam pa se zdim čudna/nevarna/... Sicer se veliko pogovarjam s psihiatrinjo, ki je trenutno kot moja najbolša prijatelca ampak poleg nje in ofc družine nimam nobenega ki bi me sprejeu takšno kot sem(js se zavedam kakšna sem med manijami in depresijami ampak razen tega da lahko z zdravili lajšam vse znake si več nažalost ne morem pomagat). zato rabim kakšen nasvet kako spoznat nove ljudi brez da bi jih preveč "prestrašla".
Upam da da mi bo kdo priskočil na pomoč, če imate pa še kakšno vprašanje o "moji" bipolarnosti lahko vprašate ker navsezadnje je pomoje to velika tabu tema v današnji družbi in pogovori pomagajo(also trenutno sem v vmesnem obdobju in se rada nasmejim predvsem ko gledam nazaj na obdobja svoje manije, ki znajo bit čudna in smešna)
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zdravo, razumem tvoj problem. Predlagam ti, da če še nisi, poiščeš prijatelje kje drugje (npr kakšne interesne dejavnosti izven šole), in jim pojasniš tvoje probleme, da te bojo sprejeli takšno kot si.
Upam da sem pomagala :)
Upam da sem pomagala :)
0
..
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hejla. Kot oseba z BPD, te povsem razumem (enden od simpotomov te motnje je tudi manija, ampak ne čisto taka kot pri bipolarni motnji). Se pravi moja manija najbrž ni čisto enaka kot tvoja ampak ti lahko probam pomagat.
Lej, jaz sama do 12 leta sploh nisem imela pravih prijateljev, ker so vsi mislili, da sem nekako čudna. Kadar sem manična zelo veliko delam ne premišljene stvari, ki ljudi odvračajo od mene. Po moje je najboljše, da ko boš sklepala nova prijateljstva, tem prijateljem poveš in jim razložiš o svoji motnji. Če te zaradi nje ne želijo sprejeti, te pa itak niso vredni<3
Če bodo vedeli za tvojo motjo, bodo tvoje obnašalnje lažje razumeli in se ne bodo "prestrašili" kot si rekla.
Upam, da sem vsaj malo pomagala:)
P.S.: Vsem ostalim, ki berete, tokrat sem na Pilu prvič omenila tole svojo osebnostno motnjo, če ima kdo kakašno vprašanja naj vpraša v kotiček. Rekla bi tudi, da BPD pa tudi bipolarna motnja, nista bolezni kot recimo depresija in se ni vredu samodiagnozirati. Če sumiš, da imaš katero, preden to poveš drugim, obišči psihologa, da ti pove ali motnjo res imaš.
Lej, jaz sama do 12 leta sploh nisem imela pravih prijateljev, ker so vsi mislili, da sem nekako čudna. Kadar sem manična zelo veliko delam ne premišljene stvari, ki ljudi odvračajo od mene. Po moje je najboljše, da ko boš sklepala nova prijateljstva, tem prijateljem poveš in jim razložiš o svoji motnji. Če te zaradi nje ne želijo sprejeti, te pa itak niso vredni<3
Če bodo vedeli za tvojo motjo, bodo tvoje obnašalnje lažje razumeli in se ne bodo "prestrašili" kot si rekla.
Upam, da sem vsaj malo pomagala:)
P.S.: Vsem ostalim, ki berete, tokrat sem na Pilu prvič omenila tole svojo osebnostno motnjo, če ima kdo kakašno vprašanja naj vpraša v kotiček. Rekla bi tudi, da BPD pa tudi bipolarna motnja, nista bolezni kot recimo depresija in se ni vredu samodiagnozirati. Če sumiš, da imaš katero, preden to poveš drugim, obišči psihologa, da ti pove ali motnjo res imaš.
2
hejla Liv,
veseli me da si se "izpostavila" kot oseba z BPD. Čeprav vem da nisem edina z duševnimi motnjami se veliko boljše počutim če poznam koga z njimi. In seveda hvala za nasvet :)
veseli me da si se "izpostavila" kot oseba z BPD. Čeprav vem da nisem edina z duševnimi motnjami se veliko boljše počutim če poznam koga z njimi. In seveda hvala za nasvet :)
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Oh, res mi je žal, da se tvoji prijatelji tako obnašajo do tebe.
Sama imam tudi prijatelja, ki ima bipolarno motnjo. Tudi sam je izgubil ogromno prijateljev, dokler mu niso postavili diagnozo nekaj let nazaj. Tudi jaz sem ga skoraj že odslovila, ko mi je končno povedal zakaj je tak kot je. Potem sem zadevo veliko lažje sprejela in sedaj sva kar dobra prijatelja.
On se je sam sramoval, da ima to in ni hotel za to povedati nikomur. Je bilo pa kar težko shajati z njim. Ker včasih je bil res vesel, zabaven, prijeten za druženje. Potem pa se je lahko vsak trenutek vse ubrnilo in je bil tako nepijazen, nemogoč in na sploh obupen. Še zmeraj je tako včasih, ampak *b*veliko*b* manj in v lažji obliki. Sam tudi piše dnevnik. Tako mu je bilo svetovano.
Nima veliko prijateljev, vsekakor ne. Ampak tiste, katere ima, ga razumejo. Sicer mu še vedno ni odpuščeno, če naredi kaj kar je izven meja. Samo se sam tega zaveda in se še toliko bolj trudi, da se opraviči, ko pride do preobrata.
Jaz ti mogoče priporočam, da svojim prijatelejm, ki si jih izgubila to obrazložiš. Ne bodo vsi tega razumeli, vsekakor ne. Ampak se bo našel sigurno kdo, ki bo to razumel. Takšnih se je važno držati, ne tistih, ki se jim zdiš čudna ali nevarna. :)
Pa vso srečo z vsem. Pa le sledi navodilom tvoje psihiatrinje in redno jemlji zdravila, ki jih dobiš, dokler ne odkrijajo kaj bolj permanentnega.
Sama imam tudi prijatelja, ki ima bipolarno motnjo. Tudi sam je izgubil ogromno prijateljev, dokler mu niso postavili diagnozo nekaj let nazaj. Tudi jaz sem ga skoraj že odslovila, ko mi je končno povedal zakaj je tak kot je. Potem sem zadevo veliko lažje sprejela in sedaj sva kar dobra prijatelja.
On se je sam sramoval, da ima to in ni hotel za to povedati nikomur. Je bilo pa kar težko shajati z njim. Ker včasih je bil res vesel, zabaven, prijeten za druženje. Potem pa se je lahko vsak trenutek vse ubrnilo in je bil tako nepijazen, nemogoč in na sploh obupen. Še zmeraj je tako včasih, ampak *b*veliko*b* manj in v lažji obliki. Sam tudi piše dnevnik. Tako mu je bilo svetovano.
Nima veliko prijateljev, vsekakor ne. Ampak tiste, katere ima, ga razumejo. Sicer mu še vedno ni odpuščeno, če naredi kaj kar je izven meja. Samo se sam tega zaveda in se še toliko bolj trudi, da se opraviči, ko pride do preobrata.
Jaz ti mogoče priporočam, da svojim prijatelejm, ki si jih izgubila to obrazložiš. Ne bodo vsi tega razumeli, vsekakor ne. Ampak se bo našel sigurno kdo, ki bo to razumel. Takšnih se je važno držati, ne tistih, ki se jim zdiš čudna ali nevarna. :)
Pa vso srečo z vsem. Pa le sledi navodilom tvoje psihiatrinje in redno jemlji zdravila, ki jih dobiš, dokler ne odkrijajo kaj bolj permanentnega.
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
te razumem
in ja res ne vem zakaj bi se nam/jim zdela čudna
pristopi h komu in postani prijateljica, ker samo pravi prijatelj te bo sprejel takšno kot si
upam da sm ti vsaj majčkeno pomagala
in ja res ne vem zakaj bi se nam/jim zdela čudna
pristopi h komu in postani prijateljica, ker samo pravi prijatelj te bo sprejel takšno kot si
upam da sm ti vsaj majčkeno pomagala
0
Moj odgovor:
dog013
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
hočem psa
hi,
zanima me kako naj starše prepričam, da mi kupijo psa? Ali imate kak pedlig, ker jaz brez psov ne morm živeti in si ga želim že od petega leta, stara pa sem 13.
hvala za pomoč.
zanima me kako naj starše prepričam, da mi kupijo psa? Ali imate kak pedlig, ker jaz brez psov ne morm živeti in si ga želim že od petega leta, stara pa sem 13.
hvala za pomoč.
