Živjo!
Jaz sem zelo nesamozavestna. Večkrat sem guglala 'kako biti samozavestenjši', 'kako si dvigniti samozavest', prebrala sem tudi knjigo na to temo, ki vključuje vaje za dvig samozavesti v različnih situacijah (sem večkrat poskusila vaje) ... VSE BREZ USPEHA.
Mislim, med delanjem vaj za večjo samozavest sem se res čutila samozavestnejšo, mislila sem, da vaje delujejo. Delala sem jih vsako jutro pred odhodom v šolo, ampak moja samozavest je spet padla, ko sem stopila skozi šolska vrata. Ko sem videla vse te ljudi, veliko bolj kul od mene, z dražjimi oblačili, šolskimi torbami, ki so moderne ... sem dobila občutek, da sem nič. Da so oni veliko 'vrednejši' od mene.
Posledično je tudi moja telesna držna slaba. Večkrat delam kakšne vaje za ramena, hrbet, se odločim, da bo tokrat drugače, da se bom pokonci držala, da sem enakovredna ostalim ... pa se v šoli med vsemi popularnimi ljudmi spet zgrbim in poskusim zliti v množico.
Moja osebnost se mi včasih zazdi zanimiva, super, spet drugič pa se mi zdi, da bi mogla biti bolj podobna komu drugemu. Imam kar veliko vzornikov in vzornic (igralcev in igralk, oseb iz filmov, risank, resničnih ljudi iz svojega življenja ...) in si jim želim biti čim bolj podobna. Imam simpatijo, ampak se mi zdi, da me, takšne luzerke, kot sem, tako ali tako ne bi maral, nikoli niti ne govori z mano, dela se, da ne obstajam, druži se s popularnimi ...
Tudi z mojim videzom je podobno. Ko sem doma, dobre volje, se mi moj obraz zdi ljubek, sem zadovoljna z izgledom. Če pa se v šoli pogledam v ogledalo na stranišču, se mi zdi, da sem grda, da je moj nos nesimetričen, eno oko nižje od drugega ... zato me je tudi sram pogledati se v ogledalo, ker se počutim, kot da nimam kaj iskati tam, da tako ali tako ne morem ničesar spremeniti ...
Vsi mi govorijo, da sem zelo suha. In včasih se mi zdi, da sem res, da imam lepo postavo. Potem pa moje razpoloženje spet zaniha in kar naenkrat dobim občutek, da bi mogla shujšati ... Prehranskih motenj sicer nimam, jem uravnoteženo prehrano, za to pomagajo skrbeti tudi moji starši, jem vse potrebne obroke.
Med sošolci in sošolkami se počutim slabo, nesamozavestno, nič ... Doma, ko sem s svojo mlajšo sestrico, sem veliko bolj odprta, več govorim.
Sem tudi brez prijateljev, ampak tako ali tako grem to leto v srednjo šolo in sem odločena, da poskusim znova, da dobim kakšno dobro, zvesto prijateljico ali prijatelja in se pokažem v boljši luči.
Ali imate kakšne ideje, kako naj se prepričam, da se držim pokonci? Kako naj sem samozavestnejša? Se bolj cenim? Se sprejmem tako, kakršna sem? Kako naj se lažje sprostim v šoli?
Hvala, da ste prebrali, sem hvaležna