Mislim, da sem biseksualka ali pa celo lezbijka. To sumim zato, ker sem bila od 1. razreda v oš dalje zelo redko zaljubljena nasplošno v fante, če sem pa bila je pa bila to zelo šibka zaljubljenost. Stvar se je spremenila ko sem vstopila v 6. razred, saj sem na rojstnodnevni zabavi ene prijateljice v kinu spoznala eno punco. In takrat se je zgodilo nekaj, kar se mi ni še nikoli poprej - moje srce je začelo ful hitro utripat, moja kolena so se tresla, in nč v sobi nisem mogla gledat razen nje. Bila je absolutno čudovita. Ampak je nisem nikoli več videla. Od takrat so bile moje simpatije samo punce, nevem zakaj.Torej moja starša sta kar kul glede takih stvari, mislim da že malo vesta, ampak moji stari starši ... še posebej babici, ki sta obe zelo verni kristjanki. Nekoč sem babici povedala, da se mi je zdelo da sem v eno punco zaljubljena in je rekla da nisem, ampak da si sam zelo želim biti njena prijateljica. Zanima me, če sem premlada ta se lotevam takih tem (stara bom 13 naslednji teden), kako se naj lotim izpovedovanja mojih čustev moji družini in prijateljem, in a sem res lezbijka.

Hvala vsem za pomoč,