Hej sem tista ki je že 1000 krat pisala da bi mela psa. Pač jaz razmišljam da bi se ubila tako si ga želim. Tako si ga želim da si ga sploh ne predstavljam da bi ga mela, staršom sitnarim vsaki dan govorijo da smrdi če pa če ga umivaš ne smrdi ne vem kaj jim ni jasno vse govorijo da pes je grd pa vse enkrat ko sem bla manjša sta mi hotla kupit morskega prašička in to še baje bolj smrdi kot pes morski prašiček. VEDNO ko pride kera frendica k men jo vprašam če mamo prstor za psa in mi pove da ja. Ne vem zakaj mi govirjo da ne in ne pomaga če poveste da se mi ne bo svet zrušu ker se mi zdi da se bo ker bi se vrgla v muro za psa. Ne sem kako naj prepričam. Ko sem bla čist mala smo meli psa ampak se ne spomnim kako je blo in sem vprašala zakaj smo te mel onidva pa meni ker sta tako hotla:sob::sob::sob::sob:. Občutek mam k da nima kaj iskat na tem svetu. Nisem razvajena ker nimam piol stvari ki bin jih mela.