mojo nesramni starši
0
fak
bom kar zčela. sovražim svoje starše!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! grozni so in ves čas me zmerjajo!!!!!!!! ko sem končno dobre volje mi začnejo težit in mi talko uničijo dan!!!!!!!!!! predstavljajte si da imate rojstni dan in ste zelo veseli potem pa pridelo vaši zajebani starši in vam v glavo vržejo vedro blata in te začnejo zmerjati!! mene vedno tako zelo razjezijo da ne vem kaj naj in zato morem uničiti kakšno stvar ampak da ne uničujem se z vso silo ugrihnem v roko in imam vse rdeče pol po roki. pač glih zdej so me spet razjezil in v meni je taka jeza da ne vem kaj naj in ne vem enkrat bom šla po nož in nekoga zabodla ker ne morem več prenašita njih in gledati kako me zmerjajo z svojim groznim glasom!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! ravno zdajle se z usti grizem po roki ker sem tok jezna!!!!!!!!!!!!!:rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::angry::angry::angry::angry::angry::angry::angry::angry::angry::angry::angry::angry::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::rage::pouting_cat::pouting_cat::pouting_cat::pouting_cat::pouting_cat::pouting_cat::pouting_cat::pouting_cat::pouting_cat::pouting_cat::fork_and_knife::fork_and_knife::fork_and_knife::fork_and_knife::fork_and_knife::knife::knife::knife::knife::knife::knife::knife::knife::knife::knife::knife::knife::knife::knife::knife::knife::knife::knife:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Dobro, dobro umiri se. Lepo te prosim, pa se ti ne zdi da greš že predaleč. V obdobju najstništva je sicer normalno, da nam gredo kdaj pa kdaj starši naživce, ampak ti ljudje so ti dali življenje. Če ne bi bilo njih tudi tebe ne bi bilo. Bodi spoštljiva do svojih staršev, saj imaš le ene. Zagotovo ni tako hudo kot praviš. Če imate v družini res težave, se obrni na kakšno socialno delavko ali pa pokliči kakšen Tom telefon. Poglej, potrpi, tvoji starši zate zagotovo želijo le najboljše, saj te imajo radi. Umiri se, preberi kakšno knjigo, poglej kakšno serijo, igrajte se kakšno družabno igro, da se boste bolje razumeli. Vsak se rabi prilagoditi, ko nam nekaj ne ugaja v odnosu do ljudi, zato se ne pritožuj in se preprosto prilagodi. Če pa so težave resne se s starši pogovori in utemelji, kaj te moti. Lepi bodi.
1
fak
pod sporočilom od vlaho2129 sem napisala malo več in lahko tam prebereš. hvala za sporočilo. vse razumem ampak kot sem napisala pod sporočilo od vlaho2129 vedno vse tlačim v sebe in potem imam izbruhe jeze. velikkrat dobim nek panični napad. vem da se lahko pogovarjam prek pila ampak ne morem, rada bi se v real life pogovarjala z osebo ki bi ne razumela in se nebi norčevala iz mojih težav. velikokrat sem pristopila do moje bff ampak vedno se norčuje iz težav in postane agresivna. ne vem kaj bom sploh naredila. vem da so me starši naredili in to mi je ravno najslabši del, vedno sem si želela da nebi obstajala da nebi rabila biti žalostna ali jezna ampak da bi se pogreznila v tla in izginila za vedno. ne vem več kaj naj in ne vem kje bom dobila osebo za pogovor
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej,
kot prvo se mi zdi na mestu, da se na tej strani malo lepše izražamo. Ampak tudi razumem tvojo jezo - nič hudega, včasih jo preprosto moramo ubesediti.
Sploh ko smo mladi, smo zelo odvisni od naših staršev in mej, ki jih postavljajo. In žal so nekateri starši malo bolj grobi v svojem izražanju, kar seveda ni prav, sploh če so pretirano žaljivi. Razumem tudi tvoje fantazije, da bi komu kaj naredila. Včasih nas prevzamejo takšne misli. Na srečo ostane večinoma samo pri teh mislih. Bolje, da jih napišeš sem na PIL, kot pa da jih udejanjiš - kar upam, da jih nikoli ne boš. Ob branju tvojega vprašanja te dojemam kot osebo, ki se zlahka ujezi in ki lahko postane zelo jezna. Ne razumi narobe - to je normalno. Različni smo si, nekateri ljudje so bolj sproščeni, druge pa vsaka stvar razjezi. Tako pač je. Kot je predlagala dragon girl, se lahko poskušiš umakniti od staršev in od neke neprijetne situacije in se malo umiriš, takrat ko pride do tega. Gotovo imajo starši tudi nek dober namen, ampak ga pač izražajo na način, da to ni povsem očitno na prvi pogled. Svetoval bi ti obisk šolske svetovalne delavke - tudi njej lahko opišeš situacijo s starši in to, da se večkrat zelo razjeziš in želiš nekaj ali nekoga poškodovati. Ona ti lahko svetuje, kako se s tem spopasti. Še enkrat poudarjam, da je povsem normalno čutiti to, kar čutiš.
Želim ti mirnejše dni in kakšne izboljšave v odnosu s starši. Lepo bodi! :)
kot prvo se mi zdi na mestu, da se na tej strani malo lepše izražamo. Ampak tudi razumem tvojo jezo - nič hudega, včasih jo preprosto moramo ubesediti.
Sploh ko smo mladi, smo zelo odvisni od naših staršev in mej, ki jih postavljajo. In žal so nekateri starši malo bolj grobi v svojem izražanju, kar seveda ni prav, sploh če so pretirano žaljivi. Razumem tudi tvoje fantazije, da bi komu kaj naredila. Včasih nas prevzamejo takšne misli. Na srečo ostane večinoma samo pri teh mislih. Bolje, da jih napišeš sem na PIL, kot pa da jih udejanjiš - kar upam, da jih nikoli ne boš. Ob branju tvojega vprašanja te dojemam kot osebo, ki se zlahka ujezi in ki lahko postane zelo jezna. Ne razumi narobe - to je normalno. Različni smo si, nekateri ljudje so bolj sproščeni, druge pa vsaka stvar razjezi. Tako pač je. Kot je predlagala dragon girl, se lahko poskušiš umakniti od staršev in od neke neprijetne situacije in se malo umiriš, takrat ko pride do tega. Gotovo imajo starši tudi nek dober namen, ampak ga pač izražajo na način, da to ni povsem očitno na prvi pogled. Svetoval bi ti obisk šolske svetovalne delavke - tudi njej lahko opišeš situacijo s starši in to, da se večkrat zelo razjeziš in želiš nekaj ali nekoga poškodovati. Ona ti lahko svetuje, kako se s tem spopasti. Še enkrat poudarjam, da je povsem normalno čutiti to, kar čutiš.
Želim ti mirnejše dni in kakšne izboljšave v odnosu s starši. Lepo bodi! :)
1
fak
res ti hvala za to sporočilo. velikokrat sm se razjezila in res nisem vedela kaj naj in sem velikokrat rekla da bom sem napisala ampak nisem nikoli napisala... potem pa sem se tako razjezila, da sem napisala... res je da se zdajle ne počutim tako kot prej (umirila sem se) ampak še vedno vem kako sem se počutila. sem oseba ki se ne razjezi takoj ampak če me kaj jezi to jezo potlačim vase in potem se še to dogaja in jo še potlačim vase ampak enkrat je pa preveč tega in jeza izbruhne iz meni in takrat dobim nek panični napad ali nekaj podobnega... ne zmorem več ampak se samo razjezim in ker je toliko pritiska se mi začne mešat in potem se primem za glavo in jo začnem stiskat, ker ne zdržim več takega napora. ne me narobe razumet ampak svetovalna delavka na naši šoli ni ravno najboljša, velikokrat sem bila že v groznem stanju in sem se z mami pogovarjala da bi poiskala psihiatra in je rekla da mi ga bo poiskala ampak nikoli tega res ne naredi. jaz si v življenju želim dobro prijateljico ki bi me razumela, imam bff ki je toliko stara kot jaz. z bff se lahko pogovarjam skoraj v vsem in skoraj vse si poveva ampak če imam kakšne težave se ne morem obrniti na njo, ona se vedno norčuje iz tega in postane nesramna zaradi tega pa tudi jaz postanem žalostna (enkrat sem ji povedala problem in potem se je samo jezila name in se norčevala jaz pa tega nisem prenesla) za probleme se ne moram obrniti na njo. rabim neko prijateljico ki bi bila morda malo starejša od mene in bi me razumela, rada imam svojo bff ampak svojih težav pri njej nemorem reševati. tudi v družini ni nobene mlajše punce (samo mami, babi, teta) inamm bratce in bratrance ampak sestrične ali sestre pa žal nimam. če bi si lahko za božič zaželela kar koli bi si prijateljico s katero bi se lahko pogovarjla o težavah ker bi to velikokrat rabila ampak moja bff ni dobra za to. hvala ti za sporočilo.
Razumem. Me veseli, da si se umirila. Načeloma ni dobro čustev držati v sebi, a se mi zdi dobro vsaj to, da jo včasih le uspeš zadržati in se ne odzoveš impulzivno in jezno. Ampak, če se to kopiči v tebi, to seveda ni dobro. En pristop je, da to jeze izraziš preko neke aktivnosti - lahko pišeš pesmi ali zgodbe ali pa preprosto kot dnevniški zapis napišeš, kako jezna si in zakaj. Lahko rišeš ali slikaš, lahko se ukvarjaš s športom - to je še najboljše. S fizičnim naporom spraviš to iz sebe. Seveda pomaga, če s kom govoriš o tem - a kot sama ugotavljaš, nimaš zares pravega zaveznika trenutno. Gotovo boš tekom življenja še koga spoznala, s komer boš lahko delila težave in se bodo odzvali bolje kot tvoja trenutna prijateljica. Drug način, da se soočiš s to jezo, je da delaš na njenem izvoru. Najbrž si že na to pomislila sama, oziroma ti je to predlagal že kdo drug, ampak poskusiš lahko govoriti s starši in jim povedati, kaj te moti in da te prizadenejo ali razjezijo njihove besede. Vem pa, da to ni enostavno in da večkrat ne dosežemo cilja pri starših. Upam, da sem ti kako pomagal. Naslednjič, ko si jezna, lahko tudi sem na PIL napišeš težave - tudi to je način, da malo daš to jezo iz sebe. Vso srečo! :)
Moj odgovor:
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Mešanica vsega možnega
Ojla,
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(315)
Srednje.
(197)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(54)