Men se ne da vec. Pocitnice so ble kr neki, vsak dan enak prejsnjemu, domaca opravila, zoprni mlajsi sestrici, ki sm ju mogla pazit in me itak nic ne ubogata. Nikamor nisem sla, ne v kino, ne v mesto, niti v knjiznico ne, ker mi starsi ne dovolijo, frendov nimam, da bi si pisala z njimi, se dobivala, klicala... Cez manj kot en teden spet sola, zame srednja, in ne bi mogla bit manj navdusena, ker grem kar na eno gimnazijo samo zato, ker je blizji mojga doma in ne grem na tisto, k sm si dejansko zelela, zato sploh nimam motivacije. Itak pa vidim, da bom spet isti luzer, k sm bla na osnovni, brez frendov in piflarka. Skrbi me, da s te gimanzije ne bom mogla pridet na zelen faks, ker ne glede na vse so ene gimnazije pac slabse kt druge in lih js morm zdej jet na to gimnazijo, ker je blizji in me bosta lahko starsa pelala, k da to sploh hocem. Ce ne bom mogla na faks in opravlat sluzbe, ki si jo zelim se mi pa tut zdi brez veze sploh hodt na to slabo solo in delat maturo, zato da bom pol kar nekje pristala, se ze vidim v enem revnem stanovanju, ker sta starsa rekla, da me ne bosta gledala doma, z majhno placo in slabo sluzbo. S starsema smo se pogovarjal glede tega, kaksni bojo ljudje na soli in mami mi je ves cas utrujala z vprasanjem, ce me skrbi druzba v novi soli, ce sem nesamozavestna, da sm se vprico njiju zlomila in se zacela jokat in pol me je se naprej pa naprej sprasvala... Ni mi vsec, da se kr tko zacnem jokat, nocem tok kazat custev, hocm spremenit svojo osebnost, a se to sploh da? Starsa ves cas govorita, da na konc itak delas neki cis tretjega, sploh ne tega, kr si delu na faksu in da je zato sam pomembno, da neki koncas, ampak men se ne zdi tko. Hocm jet na faks in pol opravlat to sluzbo, ker sem pac bolj ambiciozna kot onadva in si zelim dosezt najvec, kar lahko, ampak mislim, da s te sole to ne bo mozno... Vse skupi se mi zdi brezveze, kr neki, zakaj sploh sem kle, ker ce je ves ta lajf tak, zakaj pol sploh to delam? Na konc itak vsak umre, zakaj bi se pol sploh trudil? Nekje sem slisala, da kao da se trudmo v zivljenju, da clovestvu neki pustimo, ampak ce clovestva itak enkrat ne bo vec, je to brez pomena. Gremo neki izumt, uau, vsi ljudje me poznajo, o, oprosti, na Zemlji pogoji niso vec primerni za zivljenje ljudi, bam, ni vas vec. A je pol pomembno, kaj si izumil? Ne. Ne vem, zakaj tko mislim, nocem tko mislit, ampak si ne morem pomagat, ker nima smisla. Nima ga. In spet bo ta dan minil, enak prejsnjemu, spet isto in isto, dokler se ne bo zacela sola in pol spet isto, sam na drugacen nacin. In na konc bo matura in ce bo slaba, adijo, zeleni faks. Starsi me obravnavajo, k da sm stara tok, k moji mlajsi sestrici, spat morm ob isti uri, k onedve, gledam iste filme, k onedve, ne smem preklinjat, ne smem gledat filmov s spolnostjo, ko smo bli na igriscu, sem mogla plezat tam po tistem, ker me je mami silila, da se kao gibam... Ves cas mi mami govori, da se premikam, k da sem debela, da bom ratala debela, ce se ne bom gibala, da ne smem jest mascob, kr neki, sm pa cis okej, lih mal pod slovenskim povprecjem. Govori mi, da mislim, da sem kul, ampak nisem, da mislim, da zgledam kul, ko naredim en pogled pa nisem, da mislim, da se kul premikam, ampak se ne... Sovrazim, ko mi to rece, zato, ker ma prav, ker res mislim, da zgledam kul, ampak ocitno ne... In to mi je unicil tiste mal samozavesti, k sm je mela, ko se npr. kje sprehajamo z druzino in so tm tut kaksni nakljucni ljudje, mam obcutek, da me gledajo in me obsojajo pa vidjo vse moje napake, kok sem grda in vse. Gledam eno serijo in je tm ena igralka, k mi je ful vsec, pac obcudujem jo in ona nardi pac en tak pogled, js ga probam posnemat, ampak mi ne rata in to me zamori pa se pol mi mami spet tezi, da mislm, da sm kul, ampak nisem. Ne vem vec, kaj nej nardim, kako nej se resm tega... Ker pac ne zdrzim vec teh njihovih pogledov, k mi govorijo, da sm nc in da nism kul... Ne morem, ker je brezveze, ne glede na to, kok se trudim, mi ne uspe. Zal mi je za dolgo objavo, ampak to sem mogla dat iz sebe. Hvala, ce si prebral_a.