Nekaj problemov...
11
(:ljudek:)
*roza*Okejjjj pa začnimo:*roza*
*b*1. Anoreksija:*b* Okej se sama res več ne vem, v katero stran se zemlja vrti pri meni:disappointed_relieved: v tretjem razredu, ko sem jih imela 9 se je vse začelo, a se veda je nekaj bilo za tem: ko sem bila v 3.r smo ravno dobili novo učiteljico, in ta je mene in mojo bff silila v to, da se igrava s problematično sošolko, ki so jo potem v 5.r vrgli iz šole... Pač sej si lahko po mojem vsaj malo predstavljate kako je bilo, skos smo se kregala vse 3, no in ker se z bff nisva hoteli kregati se nisva igrali več z njo, ampak, ko je učiteljica to ugotovila, naju je med enim odmorom odpeljala na hodnik in tam nama je zatezila, *i*naj se igrava s to problematično sosolko*i*, no potem smo to učiteljico imeli še v 4.r in še vedno ista zgodba. v petem pa je prišla nova učiteljica in problematična sošolka je *b*"odletela iz šole"*b*. No takrat bi lahko rekla, da je bilo še najlepše leto do zdaj, pa čeprav je bilo piskavo:unamused:. Takrat sem bila tako ali tako že globoko u dreku:no_mouth: Pa se nekaj sem pozabila, ko sem bila v 3r sem hodila na neke plesne, no te so bile na šoli in so bile tm tudi dekleta iz drugih razredov (js sm bla 3.a, pol so bile pa se 3.b) no in one me niso marale... *i*zakaj?! To pa vedo samo one*i*... No in takrat sem bila tako ali tako se načeta zard tega z ucitlco pa ne vem kaj vse se:disappointed: potem pa je bla tm ena vazicka iz b-ja (razreda b) in pa ona je bla in je popularna. In mi je tko rekla: *i*"Čudna si!"*i* pa pokledala me je k drek, tiste nejne "starazarke" so se pa zraven smejale. Js sm bla sam tko: *i*Prov Ma, js sm največja nesreča na tem svetu...*i* od takrat naprej (vsaj po mojem spominu) nisem bila več vesela, pač sej sm se smejala, pa mi je bilo kej smesn, ampak od znotraj me je zrlo in še vedno me muči, to, da... Pač mislim da sem *b*ZA EN DREK!*b* No in za počitnice enkrat na koncu 3.r smo šli nekam in tm nism hotela jest, in sm ful Mal jedla (ker k je bla šola sm jedla samo *modra*enkrat na dan*modra* in to je bla večerja, za zajtrk sem rekla da mi ne paše z jutri jest in me niso pač silil ker niso vedl da mam anoreksijo, Tut js nism... No v šoli nism nc jedla sam neki sm plačala s hrano, pol sm vse vrgla stran... Dokler se ni to na počitnicah zgodil... ) in pol k so visl da nočm jest sva z mami šle na vlak in direktno k zdravniku, js sm... Res niti sanjal se mi ni kaj bo zdej, če bi mi kdo reku da se bom s tem ukvarjala se 4 leta bi se mu smejala... No in zdravnica je bla čist zgrožena k me je s tehtala, takoj so me poslal v univerzitetni klinični center in kaj sm js 9letna punčka vedla kaj po zdej.... In pol so nas po zvočnik poklical in smo šli k enemu zdravniku, k Nej bi bil nek glavni psihiater Al karkol... In P se je tm raz****** da mu js nočm po edat zakaj ne jem, js sm se pol tm zjokala in sploh ne vem več kaj je moje freaking zivljenje:pensive: takrat so mi dal neko pijačo nutridrink k je čisti trash in Ma tko ne vem več kok nekih 380kcal in to sm mogla pit in obroke so mi povečal najprej na 4krat na dan pol pa še na 5krat na dan, na začetku sm k mi je bilo preveč kr vrgla na mizo:no_mouth:js res ne vem kaj je z mano:sob:pol sm tihotapila v rokavih in pol vrgla v wc... Pa take stvari... In ker ni bilo bolš so mi dal še tablete (pomirjevala, neke vrste:no_mouth:) in pol sm js sam tko, *i*pfuj a zdej me pa že drogerajo!!!*i* eno sm mogla vzet zvečer in eno zjutri. Sam js sm jih hotela plunt pa ni šlo ker me je mami gledala:unamused:in pol to leto čez 3 leta od tega začetka sm bla skor že na koncu anoreksije, ampak zdej sm prišla v slepo ulico in sm padla nazaj mislm, da se je spet poslabšal, tko js vem da ne smem tega nrdid, da ne jem ampak pol me to prevzame in ne vem več kaj kr zgubim se in ne morm vn. Zdej jem samo 3krat na dan ko staršev ni doma to je ko sta zajtrk in malica teh dveh obrokov sploh ne pojem ampak se jima zlazem da sem jih pojedla, in to po eni strani obžalujem ampak ko pride čas za to razmišlja drugače (o tem sva se že pogovarjali s s psihologinjo):neutral_face:. Pa že ta 3 leta skos hodim k psihologu in psihiatru, med tem časom so me že 3krat hotl dt v bolnico, sam me niso dali, ker sm bla se premenjhna, in niso hotl da bi se še kej slabega naučila od starejsih:sob: ker js mam anoreksijo od devetega leta zdej sm 12 - skor 13.
*b*2. Žaljenje:*b* Um... No js in teta pa sestrična smo nekje ble in tko pač js sm hotela it domov (ja mela sm dobr razlog sam ga nebi razlagala...) in k sm to rekla se je sestrična takoj odzvala, in me začela žalt: *i*Kok si ti zabita, budala bolan*i* (s tem je ciljala na Aanoreksijo)... No in ta sestrična je edinka in je navajena da je vedno vse po njeno, pa zato je Tut tko od reagirala, sam k je teta videla da se ona pol že začela joka (ker je pač njen otrok, z mano pa lahko očitno dela kar hoce:sob:(sam js nism nc nrdila, sam rekla sm, da bi šla *i*domovo*i* ) in potem je še teta začela, in js pol res nism mogla več, ka so za el govorit take stvari: *i*Unicujejes vsem življenje, men sestrični, tvojemu atiju, mami, babi, dediju...*i* In pol sm js sam, *i*Okej, zakaj pol ne smem domov???*i* (pa ne mislt nism bla vesela tist dan sm se cel dan jokala) in pol ka smo šli, se preden smo šli sta teta in sestrična rekli: "*i*Itak bo bolš brez tebe!*i*:smiling_imp:" No in zdedej, js res ne vem, res uničujem vsm zivljenja, ker na primer zaradi tega zdej sploh nimam nobene volje do tega da bi sploh jedla (pač zihr boste rekl, da to ni nc grozn, glejte nism vam napisala čist tko ka je bilo tm, v resnici je bilo slabs, sam pa mislm da nebi bilo ok če bi vam napisala celo zgodbo...).
Hvala, da si se potrudil/a in si prebral/a ta zmešan in ne urejen spis, res svaka ti čast če si to prebral/a!
Se opravičujem za slovnične napake, pisala sm na telefonu in zlo hitr.
Lp, (:ljudek:)
*b*1. Anoreksija:*b* Okej se sama res več ne vem, v katero stran se zemlja vrti pri meni:disappointed_relieved: v tretjem razredu, ko sem jih imela 9 se je vse začelo, a se veda je nekaj bilo za tem: ko sem bila v 3.r smo ravno dobili novo učiteljico, in ta je mene in mojo bff silila v to, da se igrava s problematično sošolko, ki so jo potem v 5.r vrgli iz šole... Pač sej si lahko po mojem vsaj malo predstavljate kako je bilo, skos smo se kregala vse 3, no in ker se z bff nisva hoteli kregati se nisva igrali več z njo, ampak, ko je učiteljica to ugotovila, naju je med enim odmorom odpeljala na hodnik in tam nama je zatezila, *i*naj se igrava s to problematično sosolko*i*, no potem smo to učiteljico imeli še v 4.r in še vedno ista zgodba. v petem pa je prišla nova učiteljica in problematična sošolka je *b*"odletela iz šole"*b*. No takrat bi lahko rekla, da je bilo še najlepše leto do zdaj, pa čeprav je bilo piskavo:unamused:. Takrat sem bila tako ali tako že globoko u dreku:no_mouth: Pa se nekaj sem pozabila, ko sem bila v 3r sem hodila na neke plesne, no te so bile na šoli in so bile tm tudi dekleta iz drugih razredov (js sm bla 3.a, pol so bile pa se 3.b) no in one me niso marale... *i*zakaj?! To pa vedo samo one*i*... No in takrat sem bila tako ali tako se načeta zard tega z ucitlco pa ne vem kaj vse se:disappointed: potem pa je bla tm ena vazicka iz b-ja (razreda b) in pa ona je bla in je popularna. In mi je tko rekla: *i*"Čudna si!"*i* pa pokledala me je k drek, tiste nejne "starazarke" so se pa zraven smejale. Js sm bla sam tko: *i*Prov Ma, js sm največja nesreča na tem svetu...*i* od takrat naprej (vsaj po mojem spominu) nisem bila več vesela, pač sej sm se smejala, pa mi je bilo kej smesn, ampak od znotraj me je zrlo in še vedno me muči, to, da... Pač mislim da sem *b*ZA EN DREK!*b* No in za počitnice enkrat na koncu 3.r smo šli nekam in tm nism hotela jest, in sm ful Mal jedla (ker k je bla šola sm jedla samo *modra*enkrat na dan*modra* in to je bla večerja, za zajtrk sem rekla da mi ne paše z jutri jest in me niso pač silil ker niso vedl da mam anoreksijo, Tut js nism... No v šoli nism nc jedla sam neki sm plačala s hrano, pol sm vse vrgla stran... Dokler se ni to na počitnicah zgodil... ) in pol k so visl da nočm jest sva z mami šle na vlak in direktno k zdravniku, js sm... Res niti sanjal se mi ni kaj bo zdej, če bi mi kdo reku da se bom s tem ukvarjala se 4 leta bi se mu smejala... No in zdravnica je bla čist zgrožena k me je s tehtala, takoj so me poslal v univerzitetni klinični center in kaj sm js 9letna punčka vedla kaj po zdej.... In pol so nas po zvočnik poklical in smo šli k enemu zdravniku, k Nej bi bil nek glavni psihiater Al karkol... In P se je tm raz****** da mu js nočm po edat zakaj ne jem, js sm se pol tm zjokala in sploh ne vem več kaj je moje freaking zivljenje:pensive: takrat so mi dal neko pijačo nutridrink k je čisti trash in Ma tko ne vem več kok nekih 380kcal in to sm mogla pit in obroke so mi povečal najprej na 4krat na dan pol pa še na 5krat na dan, na začetku sm k mi je bilo preveč kr vrgla na mizo:no_mouth:js res ne vem kaj je z mano:sob:pol sm tihotapila v rokavih in pol vrgla v wc... Pa take stvari... In ker ni bilo bolš so mi dal še tablete (pomirjevala, neke vrste:no_mouth:) in pol sm js sam tko, *i*pfuj a zdej me pa že drogerajo!!!*i* eno sm mogla vzet zvečer in eno zjutri. Sam js sm jih hotela plunt pa ni šlo ker me je mami gledala:unamused:in pol to leto čez 3 leta od tega začetka sm bla skor že na koncu anoreksije, ampak zdej sm prišla v slepo ulico in sm padla nazaj mislm, da se je spet poslabšal, tko js vem da ne smem tega nrdid, da ne jem ampak pol me to prevzame in ne vem več kaj kr zgubim se in ne morm vn. Zdej jem samo 3krat na dan ko staršev ni doma to je ko sta zajtrk in malica teh dveh obrokov sploh ne pojem ampak se jima zlazem da sem jih pojedla, in to po eni strani obžalujem ampak ko pride čas za to razmišlja drugače (o tem sva se že pogovarjali s s psihologinjo):neutral_face:. Pa že ta 3 leta skos hodim k psihologu in psihiatru, med tem časom so me že 3krat hotl dt v bolnico, sam me niso dali, ker sm bla se premenjhna, in niso hotl da bi se še kej slabega naučila od starejsih:sob: ker js mam anoreksijo od devetega leta zdej sm 12 - skor 13.
*b*2. Žaljenje:*b* Um... No js in teta pa sestrična smo nekje ble in tko pač js sm hotela it domov (ja mela sm dobr razlog sam ga nebi razlagala...) in k sm to rekla se je sestrična takoj odzvala, in me začela žalt: *i*Kok si ti zabita, budala bolan*i* (s tem je ciljala na Aanoreksijo)... No in ta sestrična je edinka in je navajena da je vedno vse po njeno, pa zato je Tut tko od reagirala, sam k je teta videla da se ona pol že začela joka (ker je pač njen otrok, z mano pa lahko očitno dela kar hoce:sob:(sam js nism nc nrdila, sam rekla sm, da bi šla *i*domovo*i* ) in potem je še teta začela, in js pol res nism mogla več, ka so za el govorit take stvari: *i*Unicujejes vsem življenje, men sestrični, tvojemu atiju, mami, babi, dediju...*i* In pol sm js sam, *i*Okej, zakaj pol ne smem domov???*i* (pa ne mislt nism bla vesela tist dan sm se cel dan jokala) in pol ka smo šli, se preden smo šli sta teta in sestrična rekli: "*i*Itak bo bolš brez tebe!*i*:smiling_imp:" No in zdedej, js res ne vem, res uničujem vsm zivljenja, ker na primer zaradi tega zdej sploh nimam nobene volje do tega da bi sploh jedla (pač zihr boste rekl, da to ni nc grozn, glejte nism vam napisala čist tko ka je bilo tm, v resnici je bilo slabs, sam pa mislm da nebi bilo ok če bi vam napisala celo zgodbo...).
Hvala, da si se potrudil/a in si prebral/a ta zmešan in ne urejen spis, res svaka ti čast če si to prebral/a!
Se opravičujem za slovnične napake, pisala sm na telefonu in zlo hitr.
Lp, (:ljudek:)
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
heyy!!
ohh, žal mi je!! glede anoreksije in jedenja bodimo realni, da se na to ne spoznam najbolj. vseeno pa upam, da ti bom vsaj malo pomagala :)
1. za začetek ti lahko povem, da je tvoja anoreksija popolnoma opravičena, vsekakor ni fajn, da jo imaš, je pa opravičena. sicer res nevem kaj naj ti povem, da boš lažje jedla, lahko pa ti rečem, da verjamem, da ti bo uspelo premagati anoreksijo (!!). iskreno si ne predstavljam kako ti je, verjamem pa, da je težko. mogoče začni z majhimi porcijami, nato pa vsak dan malo več... to je to, kar ti znam povedati :/ in btw: tale učiteljica je butasta. oprosti, ampak pri temu te pa totalno razumem :) tudi jaz in moja bff sva kao tisti "ta pridni" in, ki se ne bova pritoževali, če v šoli v naravi dobiva sobo na podstrešju, med a-jevci (jaz sem b :)) - čeprav tega ne primerjam s tvojo težavo, je vseeno beden občutek. ni fer, da sta se morali družiti s tisto punco... samo da veš :). ohh, glede anoreksije in na splošno gelde takih boleznih nimam blage veze, vseeno pa upam, da ti moje besede vsaj pikico pomagajo. če ne drugega veš, da se lahko, če rabiš pogovor, kdaj dobiva na klepetalnici :)
2. tole s teto in sestrično je čisto neprimerno. da bi meni rekla teta kaj takega (oziroma govorjenja sestrčne ne bi zaustavila)!! sploh si ne morem zamisliti... pač sklepam, da je bila teta užaljena za svojo hčerko, ker si hotela domov, ampak to ni niti slučajno opravičilo za njuno govorjenje in žaljenje. če še nisi povej svoji mami, oz. očitu, odvisno čigava sestra je ta teta in bo on/a kaj ukrepal/a. ne verjamem, da bosta straša zadevo kar pustila, ker to je bilo res nesramno. če pa slučajnoo ne bosta ukrepala, ne hodi več k teti in tisti sestrični. možno je, da bosta potem še bolj nesramni do tebe, ker se bo spet ponovilo tisto, da se kao nočeš družiti z njima. ne vem zakaj tvoji starši na tej točki ne bi odreagirali, ampak ti za vsak slučaj povem, da če ne bodo, se moraš obrniti na babico/dedka, torej mamo/očeta te tete. okej, to bi bila za vsakega družinskega člana ne hvaležna situacija, ampak mislim, da si v vsakem pogledu tu ti "žrtev". pač povej, da si zares hotela iti (zaradi takega in takega razloga), toda njuno obnašanje in žaljenje (sploh, ker je ta teta odrasla in se, oprosti, ne bi smela spuščati na ta nivo :/) ni uredu in to se moraš zavedati!! tudi jaz imam bratranca, ki je edinec in iskreno: ja, kdaj si dovoli stvari, ki si jih ne bi smel, ampak mu takrat z bratom pač pogledava skozi prste, tole je pa še enkrat ponavljam, šlo čez vse meje in ti niti slučajno ne *i*uničuješ vsem življenja*i*!! prosim ne misli, da je to res, ker meni že po tem spisu deluješ super oseba <3 tudi za tiste važičke iz b-ja. kako si to dovolijo!! oprosti, one so zabite!! (sori, zaradi takih tem ponavadi popenim, hahah :)) nisem prepričana, kako naj ti razložim, da si zakon taka kot si in niti pod razno ne uničuješ drugih življenj. če bi se poznali v živo, bi te zdaj objela in bi ti rekla kaj, da bi se bolje počutila, samo zdaj pa res nevem :( samo zavedaj se, da je na svetu vsaj 10 ljudi, ki te ima neskončno radih in je zaradi njih vredno živeti. vem, da nisi omenjala kakega samomora in takih groznih stvari, ampak povem ti dejstvo :) ja, nekaterim ljudem greš mogoče na živce in to se dogaja vsakemu. vem, da je že na Pilu vsaj 10 ljudi, ki me ne prenesejo, heheh, ampak imam pa nekaj zares dobrih prijateljev (na Pilu mislim :)) za katere pa vem, da me imajo vsaj malo radi :) tole je zdaj tisto kao "neresnično življenje", a tudi v resničnem je tako: prav vsak človek ima nekaj ljudi okrog sebe, katere živcira. imaš pa ogromno ljudi, ki te imajo tako zelo radi in so veseli, da te poznajo :)) zdaj je pa na tebi, da se družiš in se obrneš na tiste, katerim veliko pomeniš. zdaj sem povedala, kot da ti tisti drugi "sovražniki" privoščijo smrt, ampak verjemi, da ti je ne (to se sliši kruto, ampak raje razložim, kot da bi me narobe razumela :))!! ...kar hočem povedati je, da nikomur ne uničuješ življenja!! prosim zavedaj se tega!! ohh, zdaj pa res nevem kaj naj ti še napišem... le še tri stvari, ki si jih nujno zapomni:
1.) *b*nikomur ne uničuješ življenja*b*
2.) *b*ni človeka na svetu, ki bi bil vsem všeč. ja, nekaterim si, nekaterim nisi (in s tem ne opravičujem vseh bedarij, ki so se ti zgodile!!). moraš pa vedeti, da ogromno ljudem pomeniš neverjetno velikoo <3*b*
3.) *b*verjemi, da ti bo uspelo premagati anoreksijo!! še jaz verjamem vate, pa te niti poznam ne :) poskusi jesti (vem, da je težko) in uspelo ti bo, ker si že veliko stvari prestala. zakaj pa ne bi še anoreksije dokončno premagala, ha? *b*
4.) (bonuss!! :)) če potrebuješ kdaj kakšen pogovor, sem ti na voljo <3
ohh, to pa je spis :) upam, da sem ti vsaj malo pomagala in srečno :D
kamilica <3
ohh, žal mi je!! glede anoreksije in jedenja bodimo realni, da se na to ne spoznam najbolj. vseeno pa upam, da ti bom vsaj malo pomagala :)
1. za začetek ti lahko povem, da je tvoja anoreksija popolnoma opravičena, vsekakor ni fajn, da jo imaš, je pa opravičena. sicer res nevem kaj naj ti povem, da boš lažje jedla, lahko pa ti rečem, da verjamem, da ti bo uspelo premagati anoreksijo (!!). iskreno si ne predstavljam kako ti je, verjamem pa, da je težko. mogoče začni z majhimi porcijami, nato pa vsak dan malo več... to je to, kar ti znam povedati :/ in btw: tale učiteljica je butasta. oprosti, ampak pri temu te pa totalno razumem :) tudi jaz in moja bff sva kao tisti "ta pridni" in, ki se ne bova pritoževali, če v šoli v naravi dobiva sobo na podstrešju, med a-jevci (jaz sem b :)) - čeprav tega ne primerjam s tvojo težavo, je vseeno beden občutek. ni fer, da sta se morali družiti s tisto punco... samo da veš :). ohh, glede anoreksije in na splošno gelde takih boleznih nimam blage veze, vseeno pa upam, da ti moje besede vsaj pikico pomagajo. če ne drugega veš, da se lahko, če rabiš pogovor, kdaj dobiva na klepetalnici :)
2. tole s teto in sestrično je čisto neprimerno. da bi meni rekla teta kaj takega (oziroma govorjenja sestrčne ne bi zaustavila)!! sploh si ne morem zamisliti... pač sklepam, da je bila teta užaljena za svojo hčerko, ker si hotela domov, ampak to ni niti slučajno opravičilo za njuno govorjenje in žaljenje. če še nisi povej svoji mami, oz. očitu, odvisno čigava sestra je ta teta in bo on/a kaj ukrepal/a. ne verjamem, da bosta straša zadevo kar pustila, ker to je bilo res nesramno. če pa slučajnoo ne bosta ukrepala, ne hodi več k teti in tisti sestrični. možno je, da bosta potem še bolj nesramni do tebe, ker se bo spet ponovilo tisto, da se kao nočeš družiti z njima. ne vem zakaj tvoji starši na tej točki ne bi odreagirali, ampak ti za vsak slučaj povem, da če ne bodo, se moraš obrniti na babico/dedka, torej mamo/očeta te tete. okej, to bi bila za vsakega družinskega člana ne hvaležna situacija, ampak mislim, da si v vsakem pogledu tu ti "žrtev". pač povej, da si zares hotela iti (zaradi takega in takega razloga), toda njuno obnašanje in žaljenje (sploh, ker je ta teta odrasla in se, oprosti, ne bi smela spuščati na ta nivo :/) ni uredu in to se moraš zavedati!! tudi jaz imam bratranca, ki je edinec in iskreno: ja, kdaj si dovoli stvari, ki si jih ne bi smel, ampak mu takrat z bratom pač pogledava skozi prste, tole je pa še enkrat ponavljam, šlo čez vse meje in ti niti slučajno ne *i*uničuješ vsem življenja*i*!! prosim ne misli, da je to res, ker meni že po tem spisu deluješ super oseba <3 tudi za tiste važičke iz b-ja. kako si to dovolijo!! oprosti, one so zabite!! (sori, zaradi takih tem ponavadi popenim, hahah :)) nisem prepričana, kako naj ti razložim, da si zakon taka kot si in niti pod razno ne uničuješ drugih življenj. če bi se poznali v živo, bi te zdaj objela in bi ti rekla kaj, da bi se bolje počutila, samo zdaj pa res nevem :( samo zavedaj se, da je na svetu vsaj 10 ljudi, ki te ima neskončno radih in je zaradi njih vredno živeti. vem, da nisi omenjala kakega samomora in takih groznih stvari, ampak povem ti dejstvo :) ja, nekaterim ljudem greš mogoče na živce in to se dogaja vsakemu. vem, da je že na Pilu vsaj 10 ljudi, ki me ne prenesejo, heheh, ampak imam pa nekaj zares dobrih prijateljev (na Pilu mislim :)) za katere pa vem, da me imajo vsaj malo radi :) tole je zdaj tisto kao "neresnično življenje", a tudi v resničnem je tako: prav vsak človek ima nekaj ljudi okrog sebe, katere živcira. imaš pa ogromno ljudi, ki te imajo tako zelo radi in so veseli, da te poznajo :)) zdaj je pa na tebi, da se družiš in se obrneš na tiste, katerim veliko pomeniš. zdaj sem povedala, kot da ti tisti drugi "sovražniki" privoščijo smrt, ampak verjemi, da ti je ne (to se sliši kruto, ampak raje razložim, kot da bi me narobe razumela :))!! ...kar hočem povedati je, da nikomur ne uničuješ življenja!! prosim zavedaj se tega!! ohh, zdaj pa res nevem kaj naj ti še napišem... le še tri stvari, ki si jih nujno zapomni:
1.) *b*nikomur ne uničuješ življenja*b*
2.) *b*ni človeka na svetu, ki bi bil vsem všeč. ja, nekaterim si, nekaterim nisi (in s tem ne opravičujem vseh bedarij, ki so se ti zgodile!!). moraš pa vedeti, da ogromno ljudem pomeniš neverjetno velikoo <3*b*
3.) *b*verjemi, da ti bo uspelo premagati anoreksijo!! še jaz verjamem vate, pa te niti poznam ne :) poskusi jesti (vem, da je težko) in uspelo ti bo, ker si že veliko stvari prestala. zakaj pa ne bi še anoreksije dokončno premagala, ha? *b*
4.) (bonuss!! :)) če potrebuješ kdaj kakšen pogovor, sem ti na voljo <3
ohh, to pa je spis :) upam, da sem ti vsaj malo pomagala in srečno :D
kamilica <3
4
(:ljudek:)
Hvala! Res cenim tvoj trud, da si sploh prebrala to zmedo. Potem si pa pustila se en res lep in prijazen komentar! Res sem vesela, da si vsaj nekdo, (ki ni zaposlen, da se ukvarja s takimi kot jaz,) vzame toliko, časa za take stvari kot ti! Res te občudujem!
Lp, (:ljudek:)
Lp, (:ljudek:)
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej
Jst ti svetujem da probaš postati bolj samozavestna.
Glede sestrične imam pa jst isti problem. Veš čas mi nagaja in to mi gre na živce zato ji vrnem. Pol se ona začne jokat in me gre za tožit. Ko staršem probam razložit da je ubistvu ona kriva mi pa sam rečejo "Dej no bodi Mal bolj prijazna do nje. Ona je še mlajša." Ko mi to rečejo sem vedno povsem jezna. Aja pa ko ona razlaga svoje zgodbice ki so izmišljene ali pa svoj del kar izpusti sem se že navadila. Jst se samo začnem smejati. In me briga kaj bodo drugi rekli.
Če ti še gdo kdaj reče da si grda ali pa kaj v tem stilu kar te pri zadane se poskušaj ne jokati saj bodo potem videle da so te prizadele in bojo to še delale.
Če ti pa kaj takega reče odrasel pa se mi sploh ne zdi prav. Svetujem da tega ne rečeš ampak jst bi ji takoj neki tazga zabrusila nazaj:
"Poglej najprej sebe! Odrasla si pa take govoriš!"
Ker ljudje ti nimajo kaj govoriti da si grda. Če ti kdo v šoli še reče kej tazga takoj povej učiteljici. Mogoče bojo govorili da si tožibaba ampak ti še boš počutila boljše.
Moraš vedeti da nikakor nisi grda. In si vsaj lepša od ljudi ki ti to govorijo.
In če te še kdaj učiteljica sili v kaj kot v tretjem razredu povej mami.
Upam da se kmalu pozdraviš saj si to zaslužiš. :smiley:
Jst ti svetujem da probaš postati bolj samozavestna.
Glede sestrične imam pa jst isti problem. Veš čas mi nagaja in to mi gre na živce zato ji vrnem. Pol se ona začne jokat in me gre za tožit. Ko staršem probam razložit da je ubistvu ona kriva mi pa sam rečejo "Dej no bodi Mal bolj prijazna do nje. Ona je še mlajša." Ko mi to rečejo sem vedno povsem jezna. Aja pa ko ona razlaga svoje zgodbice ki so izmišljene ali pa svoj del kar izpusti sem se že navadila. Jst se samo začnem smejati. In me briga kaj bodo drugi rekli.
Če ti še gdo kdaj reče da si grda ali pa kaj v tem stilu kar te pri zadane se poskušaj ne jokati saj bodo potem videle da so te prizadele in bojo to še delale.
Če ti pa kaj takega reče odrasel pa se mi sploh ne zdi prav. Svetujem da tega ne rečeš ampak jst bi ji takoj neki tazga zabrusila nazaj:
"Poglej najprej sebe! Odrasla si pa take govoriš!"
Ker ljudje ti nimajo kaj govoriti da si grda. Če ti kdo v šoli še reče kej tazga takoj povej učiteljici. Mogoče bojo govorili da si tožibaba ampak ti še boš počutila boljše.
Moraš vedeti da nikakor nisi grda. In si vsaj lepša od ljudi ki ti to govorijo.
In če te še kdaj učiteljica sili v kaj kot v tretjem razredu povej mami.
Upam da se kmalu pozdraviš saj si to zaslužiš. :smiley:
2
Cool baby
(:ljudek:)
Hej Cool baby! Moraš vedeti, da si jaz res neizmerno želim postati bolj samozavestna, ampak sem v življenju (čeprav sem šele 12) dobila že kar nekaj (zame) uničujočih udarcev. Da ti povem na kakšni ravni je moja samozavest: Jaz sem odličnjakinja, in večinoma vedno vem odgovor na vpraša ja ampak roke enostavno ne morem dvignit, ker mislim, da se bom nekako osramotila, pa tudi učiteljice se do mene obnašajo kot do živali... Res cenim tvoj trud, da si si sploh to brebrala, rada te imam:)
Cool baby
Vem. Tudi jst sem odličnjakinja in tudi jst si ponavadi ne upam dvigniti roke razen če sem 100% prepričana v svoj odgovor. Jst mislim da bom rekla nekaj čisto sfaljenega in da se mi bojo vsi smejali. Ampak ugotovila sem da je ubistvu bolje če sprašuješ pa tudi če nisi prepričan.
Ooo
Jst te mam Tut rada.
Ooo
Jst te mam Tut rada.
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ojoj ...
ta tvoj opis 1. in 2. me je iskreno ganil.
1. za anoreksijo, vrjamem da ti je zelo hudo.
poskušaj se prisliti in pojesti ker je to za tvoje dobro in prosim te ne laži se več staršem. Imajo te zelo radi in ti bodo pomagali.
2. o groza, sj ne morm vrjet da sta bili do tebe takšni sestrična in ODRASLA teta
to res res ni bilo prav IN ZAPOMNI SI nobenemu ne uničuješ življenja, oni dve ga tebi in vrjetno nisi edina.
res jej, da se ti ne bo zgodilo še kaj hujšega!
in pusti tisto tvojo sestrično in teto pri miru, nobene pravice nimata (če še nisi povej ta dogodek staršem).
upam, da sm te vsaj malo potolažila in ti pomagala :blue_heart:
ta tvoj opis 1. in 2. me je iskreno ganil.
1. za anoreksijo, vrjamem da ti je zelo hudo.
poskušaj se prisliti in pojesti ker je to za tvoje dobro in prosim te ne laži se več staršem. Imajo te zelo radi in ti bodo pomagali.
2. o groza, sj ne morm vrjet da sta bili do tebe takšni sestrična in ODRASLA teta
to res res ni bilo prav IN ZAPOMNI SI nobenemu ne uničuješ življenja, oni dve ga tebi in vrjetno nisi edina.
res jej, da se ti ne bo zgodilo še kaj hujšega!
in pusti tisto tvojo sestrično in teto pri miru, nobene pravice nimata (če še nisi povej ta dogodek staršem).
upam, da sm te vsaj malo potolažila in ti pomagala :blue_heart:
2
(:ljudek:)
Hvala tudi tebi the girl!
Res si nisem mislila, da bo toliko prečudovitih pilovk to sploh prebralo! Res sem vesela vsakega komentarja, in res vas občudujem, da se odpravite brati, takšno zmedo, kot je tale moja, res ste super osebe! In to mi res veliko pomeni, da me vsaj nekdo razume:) hvala tudi tebi!
Res si nisem mislila, da bo toliko prečudovitih pilovk to sploh prebralo! Res sem vesela vsakega komentarja, in res vas občudujem, da se odpravite brati, takšno zmedo, kot je tale moja, res ste super osebe! In to mi res veliko pomeni, da me vsaj nekdo razume:) hvala tudi tebi!
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ojoj, to pa res ni ok!
1. Res nesmeš narediti nečesa, v kar te drugi silijo. Da te je učiteljica silila v igranje, bi lahko povedala mami, a zdaj je mimo in lahko na to pozabiš. Ampak, res se ne smeš obremenjevati z mnenjem drugim. Če ti bo sošolka iz b-ja še težila in se ti posmehovala, *i*moraš*i* povedati razredničarki. Res je, da jo bo ona kregala, ji dala podpis, a bo tvojo sošolko vseeno malo izučilo, da ni prav, da se norčuje iz tebe... Ker ima vsak drugačno telo in bi moral biti zadovoljen z njim:upside_down:.
Vem, da ti ni bilo prijetno, ko si šla v bolnico, a svoje probleme, moraš zaupati nekomu, npr. staršem, ker ti bodo znali pomagati. Tudi, ko ne želiš jesti, se spomni, kaj se bo zgodilo, če ne boš-najverjetneje boš pristala v bolnici, priključena na razne naprave. In to ni ok. Zato jej in se ne oziraj na svojo sošolko. Ampak, če se ti bo kdaj res zdelo, da si zelo debela, se raje vpiši na kakšen šport in ne hujšaj! Predlagam ti, da si narediš tabelo in vanjo vpisuješ koliko si težka-stehtaš se vsak teden. Če se bo masa malo višala, ali ostala enaka je ok, če se bo nižala, pa ni ok. Takrat pomeni, da nisi dovolj jedla in te je anorkesija spet privabila... Zato takrat spet začni več jesti! In, če ti bo ta tvoja sošolka še kdaj težila, jo enostavno *i*ignoriraj*i*! Verjamem, da ti bo vspelo!:hugging:
2. Ok, to pa vsekakor *b*ni prav*b*! Tudi, če je od tega preteklo že veliko časa, nujno povej staršem. Očitno te tvoja teta ne mara preveč, ker ima razvajeno hčerko, ampak, da se takole obnaša je pa res grozno! In verjemi mi. Starša se imata veliko, veliko lepše s tabo in bosta teti vsekakor prijazno povedala, kar ji gre. Predlagam, de enostavno ne ohranjaš več stikov z njo. Ampak, s komerkoli boš, mu lahko poveš, kaj bi rada ti, ker mora upoštevati tudi tvoje želje. Želim ti vso srečo!:wink:
Upam, da sem ti pomagala!
Ly,
NG
1. Res nesmeš narediti nečesa, v kar te drugi silijo. Da te je učiteljica silila v igranje, bi lahko povedala mami, a zdaj je mimo in lahko na to pozabiš. Ampak, res se ne smeš obremenjevati z mnenjem drugim. Če ti bo sošolka iz b-ja še težila in se ti posmehovala, *i*moraš*i* povedati razredničarki. Res je, da jo bo ona kregala, ji dala podpis, a bo tvojo sošolko vseeno malo izučilo, da ni prav, da se norčuje iz tebe... Ker ima vsak drugačno telo in bi moral biti zadovoljen z njim:upside_down:.
Vem, da ti ni bilo prijetno, ko si šla v bolnico, a svoje probleme, moraš zaupati nekomu, npr. staršem, ker ti bodo znali pomagati. Tudi, ko ne želiš jesti, se spomni, kaj se bo zgodilo, če ne boš-najverjetneje boš pristala v bolnici, priključena na razne naprave. In to ni ok. Zato jej in se ne oziraj na svojo sošolko. Ampak, če se ti bo kdaj res zdelo, da si zelo debela, se raje vpiši na kakšen šport in ne hujšaj! Predlagam ti, da si narediš tabelo in vanjo vpisuješ koliko si težka-stehtaš se vsak teden. Če se bo masa malo višala, ali ostala enaka je ok, če se bo nižala, pa ni ok. Takrat pomeni, da nisi dovolj jedla in te je anorkesija spet privabila... Zato takrat spet začni več jesti! In, če ti bo ta tvoja sošolka še kdaj težila, jo enostavno *i*ignoriraj*i*! Verjamem, da ti bo vspelo!:hugging:
2. Ok, to pa vsekakor *b*ni prav*b*! Tudi, če je od tega preteklo že veliko časa, nujno povej staršem. Očitno te tvoja teta ne mara preveč, ker ima razvajeno hčerko, ampak, da se takole obnaša je pa res grozno! In verjemi mi. Starša se imata veliko, veliko lepše s tabo in bosta teti vsekakor prijazno povedala, kar ji gre. Predlagam, de enostavno ne ohranjaš več stikov z njo. Ampak, s komerkoli boš, mu lahko poveš, kaj bi rada ti, ker mora upoštevati tudi tvoje želje. Želim ti vso srečo!:wink:
Upam, da sem ti pomagala!
Ly,
NG
3
(:ljudek:)
Hej Nice girl!
Tudi tvojo pomoč res cenim! Samo to je problem, ta te iz b-ja, ki me niso marala, so zdaj moje sošolke, zdaj so tudi one a, + izgubila sem veliko dobrih prijateljic, ki so jih zdaj "zamenjale" one (premešal smo se razredi, a, b in c) in pravzaprav se ni nič spremenilo, zdaj mi lahko vsak dan po mili volji "zabadajo nože v hrbet". Ker so one v razredu tiste ki so popularne, jaz pa veljam za piflarko, od katere vsi bežijo...
Pa tisto s težo, problem je v tem, da mi je teža skrita (ne smem vedeti koliko kg imam) to izvem samo enkrat na leto ko se tehtam v šoli za karton:/ Pa tudi športanje nebi pomagalo, dokler imam anoreksijo, ker jaz sem dobesedno kot v enem priporu, če grem kej s kolesom Al mam v šoli šport pa to morm vedno pojest dodatno malico, sploh se ne smem gibat, ne smem vedt kok sm težka, vse kar lahko je v bistvu, da poslušam zdravnike samo oni vedo vse to:(
Drugače pa res cenim tvojo pomoč, in se ti iz dna srca zahvaljujem za ta prelepi komentar!
Bodi lepo še naprej,
Lp (:ljudek:)
Tudi tvojo pomoč res cenim! Samo to je problem, ta te iz b-ja, ki me niso marala, so zdaj moje sošolke, zdaj so tudi one a, + izgubila sem veliko dobrih prijateljic, ki so jih zdaj "zamenjale" one (premešal smo se razredi, a, b in c) in pravzaprav se ni nič spremenilo, zdaj mi lahko vsak dan po mili volji "zabadajo nože v hrbet". Ker so one v razredu tiste ki so popularne, jaz pa veljam za piflarko, od katere vsi bežijo...
Pa tisto s težo, problem je v tem, da mi je teža skrita (ne smem vedeti koliko kg imam) to izvem samo enkrat na leto ko se tehtam v šoli za karton:/ Pa tudi športanje nebi pomagalo, dokler imam anoreksijo, ker jaz sem dobesedno kot v enem priporu, če grem kej s kolesom Al mam v šoli šport pa to morm vedno pojest dodatno malico, sploh se ne smem gibat, ne smem vedt kok sm težka, vse kar lahko je v bistvu, da poslušam zdravnike samo oni vedo vse to:(
Drugače pa res cenim tvojo pomoč, in se ti iz dna srca zahvaljujem za ta prelepi komentar!
Bodi lepo še naprej,
Lp (:ljudek:)
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hey, rada bi da veš, da mi je žal za vse to :sob:. Tole se ne bi smelo dogajati absolutno nikomur in upam, da se bo vse rešilo :kissing_heart:.
1. Anoreksija je grozna. Kdorkoli jo je kadarkoli imel ali slišal za njo, mora tole priznati. To, da ne ješ dovolj je zelo škodljivo za tvoje zdarvje (vem, da to že veš, ampak vseeno). Morda pomisli na vse ljudi, ki imaš rada. Na vse srečne dogodke, ki so se ti zgodili. Na tvojo bff, starše, prijatelje.... Iz lastnih izkušenj vem, da to včasih pomaga, ko ne želiš jesti. Meni pomaga, tudi da se zamotim. Da berem neko knjigo ko jem, da gledam film, sem na telefonu.... Poleg tega, pa za zajtrk ali večerjo, vzemi nekaj kar imaš rada. Če te nobena hrana ne privlači najbolj, pojej samo en košček. Ve, da je to zelo malo, a je vsaj boljše, kot nič. Si se s psihologom in psihiatrom natančno posvetila težavam? Da lahko anoreksijo pomagaš, obstaj le ena pot. Tole niso ne tablete, ne prisilno nažiranje.... tole, je da ugotovoš vzrok. Žaljivke? Slabo samopodobo? Ko vzrok najdeš, ga skupaj z psihologinjo ali ljudmi, ki jih imaš rada poskušaj odrapviti. Vem žaljivke je zelo zelo težko preseči, a poskusi si jih ne preveč gnati k srcu. Ljudje, ki jih izekajo so nesrečni. Sama sem bila in sem še žrtev pshičinega nasilja, zato vem kakšen je občutek. Poskušaj ne razmišljati o njihovih besedah in pomaga če se zjočeš ali pa to kako te to prizadane poveš, nekomu ki mu zaupaš. Aja, glede hrane...morda pomaga če narediš hrao vabljivejšo? Da izgleda bolje in to?
Glede tega, kar si omenila čisto an začetku. Ja, ogromnokrat, nas učitelji dajo v čisto random skupine, ravno z nekom, ki ga ne maramo. Jaz v takem primeru, poskušam biti čim bolj prijazna in imeti čim manj stika.
2. Tega, kar je naredila tvoja teta res ne odobravam :angry:. Za tvojo sestrično še nekako razumem, saj otroci znajo bit res grozni, ampak za tvojo teto...nedopustno. Si povedala staršem? Kot je že omenila, Kamilica svetujem, da k teti in sestrični, če se ne bosta popravili. In ja, TI NITI POD RAZNO NE UNIČUJEŠ ŽIVLJENJA NIKOMUR. Kvečjemu, ga polepšuješ ogromo osebam :two_hearts:. Ne razumem, kako lahko kdo reče kaj takega, ampak TA, ki je to rekele uničuje življenje - tako sebi, kot drugim -. Zaradi takih ljudi, se ne obremenjuj - preprosto jih odmisli. So nevredni tvoje pozornosti. In, ja si zlata oseba, ne glede na vse, če butasti ljudje, pravijo da nisi in če te idioti žalijo.
Rada te imam :two_hearts:
Lp, Moony :crescent_moon:
1. Anoreksija je grozna. Kdorkoli jo je kadarkoli imel ali slišal za njo, mora tole priznati. To, da ne ješ dovolj je zelo škodljivo za tvoje zdarvje (vem, da to že veš, ampak vseeno). Morda pomisli na vse ljudi, ki imaš rada. Na vse srečne dogodke, ki so se ti zgodili. Na tvojo bff, starše, prijatelje.... Iz lastnih izkušenj vem, da to včasih pomaga, ko ne želiš jesti. Meni pomaga, tudi da se zamotim. Da berem neko knjigo ko jem, da gledam film, sem na telefonu.... Poleg tega, pa za zajtrk ali večerjo, vzemi nekaj kar imaš rada. Če te nobena hrana ne privlači najbolj, pojej samo en košček. Ve, da je to zelo malo, a je vsaj boljše, kot nič. Si se s psihologom in psihiatrom natančno posvetila težavam? Da lahko anoreksijo pomagaš, obstaj le ena pot. Tole niso ne tablete, ne prisilno nažiranje.... tole, je da ugotovoš vzrok. Žaljivke? Slabo samopodobo? Ko vzrok najdeš, ga skupaj z psihologinjo ali ljudmi, ki jih imaš rada poskušaj odrapviti. Vem žaljivke je zelo zelo težko preseči, a poskusi si jih ne preveč gnati k srcu. Ljudje, ki jih izekajo so nesrečni. Sama sem bila in sem še žrtev pshičinega nasilja, zato vem kakšen je občutek. Poskušaj ne razmišljati o njihovih besedah in pomaga če se zjočeš ali pa to kako te to prizadane poveš, nekomu ki mu zaupaš. Aja, glede hrane...morda pomaga če narediš hrao vabljivejšo? Da izgleda bolje in to?
Glede tega, kar si omenila čisto an začetku. Ja, ogromnokrat, nas učitelji dajo v čisto random skupine, ravno z nekom, ki ga ne maramo. Jaz v takem primeru, poskušam biti čim bolj prijazna in imeti čim manj stika.
2. Tega, kar je naredila tvoja teta res ne odobravam :angry:. Za tvojo sestrično še nekako razumem, saj otroci znajo bit res grozni, ampak za tvojo teto...nedopustno. Si povedala staršem? Kot je že omenila, Kamilica svetujem, da k teti in sestrični, če se ne bosta popravili. In ja, TI NITI POD RAZNO NE UNIČUJEŠ ŽIVLJENJA NIKOMUR. Kvečjemu, ga polepšuješ ogromo osebam :two_hearts:. Ne razumem, kako lahko kdo reče kaj takega, ampak TA, ki je to rekele uničuje življenje - tako sebi, kot drugim -. Zaradi takih ljudi, se ne obremenjuj - preprosto jih odmisli. So nevredni tvoje pozornosti. In, ja si zlata oseba, ne glede na vse, če butasti ljudje, pravijo da nisi in če te idioti žalijo.
Rada te imam :two_hearts:
Lp, Moony :crescent_moon:
3
(:ljudek:)
Awww hvala Moony!
*b*1.*b* Veš, pri tem sklopu na tvoj odgovor nimam pripomb, hehe še teh sto psihologov in psihiatrov mi ni povedalo tega, kar si mi ti zdaj: *i*"Da lahko anoreksijo premagaš, obstaj le ena pot. Tole niso ne tablete, ne prisilno nažiranje.... tole, je da ugotovoš vzrok."*i* Ponavadi mi vsi govorijo eno ti isto, npr. *i*"Če ne boš jedla boš ostala majhna, imela boš slabe kosti..."*i* Tako, da še enkrat hvala ti, res cenim to!
*b*2.*b* To pa je manjši problem, no, sestrična in teta nista veliko tu v slo, ker sta praviloma iz druge države in tam sestrična tudi obiskuje šolo no in ko prideta k nam oz. k babi v slo, se je pač ne morem izogibati, ker sem prisiljena npr. na to, da hodim z njima in z bratom po mestu in ja no, takrat se velikokrat skregamo, no ampak, v resnici je mene tete že od kar pomnim nekako strah (pač nelagodno mi je ob njej, kot, da je sploh ne poznam:/) in pač ne vem...
---
No res hvala ti, da si tudi ti prebrala to zmedo in se potrudila pod njo pustiti prekrasnem komentarček!
Rada te imam,
Lp, (:ljudek:)
*b*1.*b* Veš, pri tem sklopu na tvoj odgovor nimam pripomb, hehe še teh sto psihologov in psihiatrov mi ni povedalo tega, kar si mi ti zdaj: *i*"Da lahko anoreksijo premagaš, obstaj le ena pot. Tole niso ne tablete, ne prisilno nažiranje.... tole, je da ugotovoš vzrok."*i* Ponavadi mi vsi govorijo eno ti isto, npr. *i*"Če ne boš jedla boš ostala majhna, imela boš slabe kosti..."*i* Tako, da še enkrat hvala ti, res cenim to!
*b*2.*b* To pa je manjši problem, no, sestrična in teta nista veliko tu v slo, ker sta praviloma iz druge države in tam sestrična tudi obiskuje šolo no in ko prideta k nam oz. k babi v slo, se je pač ne morem izogibati, ker sem prisiljena npr. na to, da hodim z njima in z bratom po mestu in ja no, takrat se velikokrat skregamo, no ampak, v resnici je mene tete že od kar pomnim nekako strah (pač nelagodno mi je ob njej, kot, da je sploh ne poznam:/) in pač ne vem...
---
No res hvala ti, da si tudi ti prebrala to zmedo in se potrudila pod njo pustiti prekrasnem komentarček!
Rada te imam,
Lp, (:ljudek:)
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hello!
Najprej naj ti povem, da nimam nekih izkušenj z anoreksijo, ampak se bom potrudila pomagati *i* zate *i* ;)
*b* 1. *b* Huh, mislim, da sta tvoja problema malo povezana... Kot je napisala Moony, se moraš vprašati *i* Zakaj sploh ne jem? *i* Mogoče pa je vse povezano z žaljenjem, ki si ga doživela. Žal mi je zate, ampak običajno je pač treba te besede spregledati. Tudi, če te še tako težijo in žrejo, pomisli, da so to v bistvu govorile le zato, ker same niso zadovoljne s sabo in skušajo z drugo bolečino prikriti svojo ... S tem, da si užaljena jim daješ še več zagona, da nadaljujejo. Glede anoreksije, je pa morda res tako, da te je žaljenje tako prizadelo, da si nehala jesti. Ne bom zdaj govorila, da to ni zdravo in moraš jesti, saj si sama dovolj pametna, da si to že ugotovila. Pogovori se s psihiatrom, čeprav sumim, da imaš tega že pošteno zadosti :). Ampak to ti bo najbolj pomagalo (da z nekom razčistiš probleme in potem počasi začneš jesti). Razumem, da bo težko, ampak z majhnimi koraki, lahko narediš OGROMNO.
*b* 2. *b* Okej, dejanje tvoje tete, je iskreno, otročje. Mislim, malo bolj odraslo pa bi se lahko že obnašala :/ Preprosto, ne razumem, zakaj je to storila, razumem pa, da te je to prizadelo. Tudi jaz bi nerada od sorodnika slišala, da sem polomija in je bolje brez mene :( Žal mi je, da si morala to prenašati, ampak jaz bi na tvojem mestu, to povedala staršem, da se pogovorijo z njo in ji malo spravijo v glavo kaj je sprejemljivo in kaj ni. Tako da ne skrbi, ne se sekirat zaradi tega, ker edino kar si se iz tega naučila je, da imaš nezrele sorodnike ;)
Upam, da sem ti malo pomagala :)
Dg:two_hearts:
Najprej naj ti povem, da nimam nekih izkušenj z anoreksijo, ampak se bom potrudila pomagati *i* zate *i* ;)
*b* 1. *b* Huh, mislim, da sta tvoja problema malo povezana... Kot je napisala Moony, se moraš vprašati *i* Zakaj sploh ne jem? *i* Mogoče pa je vse povezano z žaljenjem, ki si ga doživela. Žal mi je zate, ampak običajno je pač treba te besede spregledati. Tudi, če te še tako težijo in žrejo, pomisli, da so to v bistvu govorile le zato, ker same niso zadovoljne s sabo in skušajo z drugo bolečino prikriti svojo ... S tem, da si užaljena jim daješ še več zagona, da nadaljujejo. Glede anoreksije, je pa morda res tako, da te je žaljenje tako prizadelo, da si nehala jesti. Ne bom zdaj govorila, da to ni zdravo in moraš jesti, saj si sama dovolj pametna, da si to že ugotovila. Pogovori se s psihiatrom, čeprav sumim, da imaš tega že pošteno zadosti :). Ampak to ti bo najbolj pomagalo (da z nekom razčistiš probleme in potem počasi začneš jesti). Razumem, da bo težko, ampak z majhnimi koraki, lahko narediš OGROMNO.
*b* 2. *b* Okej, dejanje tvoje tete, je iskreno, otročje. Mislim, malo bolj odraslo pa bi se lahko že obnašala :/ Preprosto, ne razumem, zakaj je to storila, razumem pa, da te je to prizadelo. Tudi jaz bi nerada od sorodnika slišala, da sem polomija in je bolje brez mene :( Žal mi je, da si morala to prenašati, ampak jaz bi na tvojem mestu, to povedala staršem, da se pogovorijo z njo in ji malo spravijo v glavo kaj je sprejemljivo in kaj ni. Tako da ne skrbi, ne se sekirat zaradi tega, ker edino kar si se iz tega naučila je, da imaš nezrele sorodnike ;)
Upam, da sem ti malo pomagala :)
Dg:two_hearts:
2
(:ljudek:)
Hvala tudi tebi dg!
Res cenim tvojo pomoč in se ti zahvaljujem za ta prečudovit komentar!!
Rada te imam,
(:ljudek:)
Res cenim tvojo pomoč in se ti zahvaljujem za ta prečudovit komentar!!
Rada te imam,
(:ljudek:)
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ojla! Žal mi je da se ti vse to dogaja. Moraš pa vedeti da NISI SAMA, tudi meni se podobno dogaja. Ja jst imam tudi anoreksijo od svojega 10 leta :disappointed_relieved:, zdaj sem stara 14 let. Vem da je težko AMPAK prosim te iskreno te prosim JEJ. Ne glej teh infulenserjev, ker so itak vsi lažni :camera_with_flash: Zaslužiš si jesti res, kot najstniki moramo pojesti ogromno 2000+kcal. Da lahko srce bije, da se kri po telesu prenaša, da hodiš(do kopalnice, do kuhinje), da lahko dvigneš posodo, da si lahko zobe umivaš, da lahko gledaš z očmi, da telo prebavi hrano.....PROSIM, TVOJE TELO TI BO HVALEŽNO :heart: Sama se tudi sekiram za izgled, hudo mi res HUDO ko vidim da mi teža narašča čeprav imam že normalno težo. Ampak jem, ker sem lačna in moje telo potrebuje hrano, potrebuje gorivo. Anoreksija mi je povzročila, da sem nehala rast (nekateri zdravniki pravijo da začasno, nekateri pa da zastalno). Ampak jst ne bom brgla puške v koruzo, vrjamem da bom še zrasla in tudi BOM.
Glede sošolk, ne boš vrjela kakšne so pri meni. Dolgo časa sem iskala vzroke kaj je narobe z mano da se tako vedejo. Ampak spoznala sem da sem super oseba, več kot super. One so tiste k so tako otročje da se tako grdo vedejo. Komaj čakam da grem na prej na gimnazijo, da spoznam nove ljudi :raising_hand:♂️:raising_hand:♀️:raising_hand:. Ne sikiraj se če se te do tebe tako obnašajo s tem pokažejo da so šibke, ne močne.....
Imam pa še eno vprašanje zate in bi mi veliko pomenilo če bi mi odgovorila Kako je s tvojo rastjo? Ali se ti je rast tudi začasno ustavila? Koliko si visoka?
VSI SMO S TABO IN VSE BO OK
Kdorkoli to bere, ne se sikirat, vse se zgodi z razlogom. Jaz vrjamem vate, da zmoreš premagati vse te ovite. LOVE YOU 🥰
Glede sošolk, ne boš vrjela kakšne so pri meni. Dolgo časa sem iskala vzroke kaj je narobe z mano da se tako vedejo. Ampak spoznala sem da sem super oseba, več kot super. One so tiste k so tako otročje da se tako grdo vedejo. Komaj čakam da grem na prej na gimnazijo, da spoznam nove ljudi :raising_hand:♂️:raising_hand:♀️:raising_hand:. Ne sikiraj se če se te do tebe tako obnašajo s tem pokažejo da so šibke, ne močne.....
Imam pa še eno vprašanje zate in bi mi veliko pomenilo če bi mi odgovorila Kako je s tvojo rastjo? Ali se ti je rast tudi začasno ustavila? Koliko si visoka?
VSI SMO S TABO IN VSE BO OK
Kdorkoli to bere, ne se sikirat, vse se zgodi z razlogom. Jaz vrjamem vate, da zmoreš premagati vse te ovite. LOVE YOU 🥰
2
Ne zavedaš se kako pomemben si 😍
(:ljudek:)
Hej! Tudi tebi se iskreno zahvaljujem!
Vprašala si me če se mi je rast za casno ustavila: *i*UM... Ja mislim, meni so rekli, da bom zaradi tega ker nisem jedla manjša, kot bi bila sicer:/ Jaz res upam da ne bom manjša, tako kot ti tudi jaz verjamem v to, da bom še zrasla, ker drugače se bom še celo življenje tolkala po glavi zaradi tega...*i*
LOVE YOU 2
Vprašala si me če se mi je rast za casno ustavila: *i*UM... Ja mislim, meni so rekli, da bom zaradi tega ker nisem jedla manjša, kot bi bila sicer:/ Jaz res upam da ne bom manjša, tako kot ti tudi jaz verjamem v to, da bom še zrasla, ker drugače se bom še celo življenje tolkala po glavi zaradi tega...*i*
LOVE YOU 2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej!
Moja sošolka ima tudi anoreksijo.
Tvoji teta in sestrična sta pa res zlobni. In res mi je žal zate. Drugače pa nimam kaj pisati. Vse je že v zgornjih odgovorih napisano. Jaz bi podobno napisala.
Upam da premagaš vse ovire. :wink::grin::grinning:
Lep pozdrav!
Horse girl
Moja sošolka ima tudi anoreksijo.
Tvoji teta in sestrična sta pa res zlobni. In res mi je žal zate. Drugače pa nimam kaj pisati. Vse je že v zgornjih odgovorih napisano. Jaz bi podobno napisala.
Upam da premagaš vse ovire. :wink::grin::grinning:
Lep pozdrav!
Horse girl
2
(:ljudek:)
Hvala ti Horse girl!
Res cenim to, da si si vzela čas in prebrala vse to!
Ly<3
Lp, (:ljudek:)
Res cenim to, da si si vzela čas in prebrala vse to!
Ly<3
Lp, (:ljudek:)
Moj odgovor:
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Zamenjala me je
Ojla,
js se grozn počutm. Moja zlo dobra frendica (A) se je začela ful velik družt z najino sošolko (B). Pač prej sva se midve z A velik družle pa to sam zdej pa se skos onidve družta, mene ma pa bl za zravn. Ne morm se z njima pogovarjat, ker mata svoje fore in svoje teme o kerih se pogovarjata js pa nevem za kaj se gre. Pa ful velikrat se dobita po šoli mene pa nikol ne povabta zravn. Dobivata se dokaj blizu mene, pač je neki hoje ampak moj dom je prbl. na pol poti iz šole do tam in onidve to vesta (sam js grem loh peš do doma, do tja pa je treba z busom). Večkrat sm probala namignt, da sm js tm blizu ko sta/smo se pogovarjale o tem pa me nikol ne povabta zravn. A živi na drugem koncu mesta, B pa je iz druzga kraja, torej sm js najbližje izmed ns. Zdej sta začele še s skupnim projektom h keremu me (itak) tud nista povable in tko se bosta zdej še bl zbližale. Ko je enkrat ena druga frendica mela zabavo, sta se skupi prpeljale in sta skupi šle nazaj (starši od B so peljal še A do doma), men nista to niti omenle. Res sta si zmeri bližje, A pa je bla moja edina frendica, s kero sm se loh bl deep pogovarjala, z drugimi se ne morm (sm probala, pa ne gre). Res nevem, kaj naredit.
js se grozn počutm. Moja zlo dobra frendica (A) se je začela ful velik družt z najino sošolko (B). Pač prej sva se midve z A velik družle pa to sam zdej pa se skos onidve družta, mene ma pa bl za zravn. Ne morm se z njima pogovarjat, ker mata svoje fore in svoje teme o kerih se pogovarjata js pa nevem za kaj se gre. Pa ful velikrat se dobita po šoli mene pa nikol ne povabta zravn. Dobivata se dokaj blizu mene, pač je neki hoje ampak moj dom je prbl. na pol poti iz šole do tam in onidve to vesta (sam js grem loh peš do doma, do tja pa je treba z busom). Večkrat sm probala namignt, da sm js tm blizu ko sta/smo se pogovarjale o tem pa me nikol ne povabta zravn. A živi na drugem koncu mesta, B pa je iz druzga kraja, torej sm js najbližje izmed ns. Zdej sta začele še s skupnim projektom h keremu me (itak) tud nista povable in tko se bosta zdej še bl zbližale. Ko je enkrat ena druga frendica mela zabavo, sta se skupi prpeljale in sta skupi šle nazaj (starši od B so peljal še A do doma), men nista to niti omenle. Res sta si zmeri bližje, A pa je bla moja edina frendica, s kero sm se loh bl deep pogovarjala, z drugimi se ne morm (sm probala, pa ne gre). Res nevem, kaj naredit.
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(177)
Srednje.
(130)
Ni mi všeč.
(35)
