nikamor nočem, domotožje
0
dekla
POZDRAVLJENI PROSIM POMAGAJTE MI!:cry:Sem v zelo neprijetni situaciji. Jaz imam tak problem, da nikamor nočem. Npr. v mesecu maju bi anj šli v Berlin z šolo in jaz preprosto nočem it in vsi si mislijo, da sem nenormalna ker nočem it. Preprosto me vedno skrbi, da se bi kaj zgodilo. Z družino mi ni tak problem iti večji problem mi je iti z kaj pa vem šolo, prijatelji... naj frendica mi je en dan rekla, da me že vidi na nikoli ne bom nikamor šla in to me je res FUL FUL prizadelo. Prejšno leto smo šli v šolo v naravi ampak še to pod prisilo staršev in sem mela res ful domotožje. Vsak dan sem klicala starše domov kar je NENORMALNO. Res me zelo skrbi in vedno premlevam, da to ni dobro zame in da se mi zdi, da sem nenormalna. Tudi na zaključne izlete me je zelo strah pa prespat k prijateljicam ali na obisk k prijateljicam, ker me vedno skrbi, da mi bo postalo slabo, da se bom začela slabo počutit, da me bo ugriznila kača... pač mislim, da sem nenormalna in a še je kdo tak, da nikamor noče itd? Saj se zavedam, da se živi samo enkrat in da morem res doživet nepozabne stvari ampak preprosto ne morem. Zakaj me je strah iti na kakšne izlete pa to. Npr. ne dolgo nazaj smo bli z družino na izletu in sta me starša želela prepričat, da bi šli z gondolo pač na vrh hriba in jaz sem se preprosto pogajala, da nočem, ker me je skrbelo, da mi bo postalo slabo, ker imam občutljiv želodec. A JE Z MANO KAJ NAROBE??
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Nisem psiholog, zdravnik, karkoli, ampak menim da s tabo ni nič hudo narobe. Veliko jih ima domotožje, torej da nočejo nikamor, ampak pomisli kako grozno bi bilo zamuditi kakšne stvari. Kaj če se bo v šoli v naravi zgodila kakšna smešna stvar, ki bo tema pogovora še celo leto in ti jo boš zamudila? Nihče pa te tudi nima pravice prisiliti k nečemu kar ti nočeš, le reči želim, da boš nekatere stvari tako po nepotrebnem zamudila. Svetujem ti da greš, večkrat ko boš kam sla, se bo (najbrž) tvoj strah razblinil. Glede slabosti pa to te pa ne rabi skrbet, vzemi kakšen lekadol s sabo če ti bo res slabo. Lp.
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej,
lahko ti povem, da to nič neobičajnega. Ljudje smo si zelo različni, nekateri smo bolj zaskrbljeni, drugi manj. To je povsem normalna lastnost vsakega. In tudi domotožje ni neobičajno, sploh pri mladih. Če moraš enkrat na dan poklicati starše, naj te tega ne bo sram. Seveda bi bilo dobro, če se tega vzdržiš in poskusiš zdržati brez klica, ampak ko te res stisne pri srcu, ni res nič narobe v iskanju utehe pri starših. Sploh pa v EU brez problema pokličeš domov, če boste s šolo kam šli.
Načeloma je lažje biti zdoma potem, ko si starejši. In kot je napisala dragon girl, je vsakič, ko kam greš, lažje. Verjemi, da tudi jaz dobro poznam te občutke zaskrbljenosti in domotožja. Pomisli tako, da bodo s tabo prijatelji in učiteljice ter učitelji. Z njimi se lahko imaš lepo. Učitelji bodo skrbeli, da bo vse v redu. Nanje se lahko vedno obrneš. V resnici je najlažje potovati tako, če greste s šolo. Če potuješ sam in si moraš vse sam načrtovati, je še huje. Predlagam, da izkoristiš to. In všeč mi je predlog dragon girl, da imaš s sabo kakšen lekadol, oziroma nasploh ideja, da si dobro pripravljena na vse. Imej s sabo, kakšno vrečko, če bi te sililo na bruhanje, imej steklenico vode in redno pij vodo, globoko dihaj ipd. Če te je nečesa strah, pa se seveda nikakor ne rabiš siliti v to. Verjemi, da se bo vse v redu uredilo in da boš hrabrejša po tem, ko se odpraviš nekam. Ampak seveda ni nič narobe v tem, če ne greš. V življenju bo še mnogo priložnosti in morda boš kasneje bolj pripravljena jih sprejeti.
Lepo bodi in vso srečo! :)
lahko ti povem, da to nič neobičajnega. Ljudje smo si zelo različni, nekateri smo bolj zaskrbljeni, drugi manj. To je povsem normalna lastnost vsakega. In tudi domotožje ni neobičajno, sploh pri mladih. Če moraš enkrat na dan poklicati starše, naj te tega ne bo sram. Seveda bi bilo dobro, če se tega vzdržiš in poskusiš zdržati brez klica, ampak ko te res stisne pri srcu, ni res nič narobe v iskanju utehe pri starših. Sploh pa v EU brez problema pokličeš domov, če boste s šolo kam šli.
Načeloma je lažje biti zdoma potem, ko si starejši. In kot je napisala dragon girl, je vsakič, ko kam greš, lažje. Verjemi, da tudi jaz dobro poznam te občutke zaskrbljenosti in domotožja. Pomisli tako, da bodo s tabo prijatelji in učiteljice ter učitelji. Z njimi se lahko imaš lepo. Učitelji bodo skrbeli, da bo vse v redu. Nanje se lahko vedno obrneš. V resnici je najlažje potovati tako, če greste s šolo. Če potuješ sam in si moraš vse sam načrtovati, je še huje. Predlagam, da izkoristiš to. In všeč mi je predlog dragon girl, da imaš s sabo kakšen lekadol, oziroma nasploh ideja, da si dobro pripravljena na vse. Imej s sabo, kakšno vrečko, če bi te sililo na bruhanje, imej steklenico vode in redno pij vodo, globoko dihaj ipd. Če te je nečesa strah, pa se seveda nikakor ne rabiš siliti v to. Verjemi, da se bo vse v redu uredilo in da boš hrabrejša po tem, ko se odpraviš nekam. Ampak seveda ni nič narobe v tem, če ne greš. V življenju bo še mnogo priložnosti in morda boš kasneje bolj pripravljena jih sprejeti.
Lepo bodi in vso srečo! :)
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Živijo!
Mene je bilo tudi od začetka grozno strah na večdnevne izlete z šolo in to. Cel tretji razred sem se živcirala, ker smo na koncu leta šli za dva dni na Areh. Dobro vprašanje a se je splačalo živcirat? Definitivno ne, ker sem se imela nepozabno, in sem bila tko ful žalostna, ko sem mogla iti domov! Prva šola v naravi ista zgodba. Jaz ti oriporočam to: vzemi se nekaj od doma kar ti ful pomeni(pa pazi, da tega tam ne boš zgubila:upside_down:) to je lahko najljubša plišasta igrača, in podobno. Jaz sem si vzela še slike mojih muckov, da ju nisem preveč pogrešala, in en dan prej sem prosila starše da mi napišejo pismo, pač nekaj npr. naj se mam fajn.... in vedno, ko sem ju pogrešala sem pismo prebrala. Pa mogoče to z klicanjem, jaz sem ju recimo poklicala vsak drug dan ker sem sicer mela domotožje, ko sem ju slišala ampak sem vseeno hotla vedet kako je doma.
Pa še to: pomisli, da ne bi šla v Berlin! Potem bi se vsi tvoji sošolci pogovarjali kako je bilo fajn, zabavno, kaj vse so videli,....Tebi se pa sanjalo ne bi o tem! Si predstavljaš kako bi verjetno potem obžalovala, da nisi šla!
Upam, da sem vsaj malonpomagala...Loons
Mene je bilo tudi od začetka grozno strah na večdnevne izlete z šolo in to. Cel tretji razred sem se živcirala, ker smo na koncu leta šli za dva dni na Areh. Dobro vprašanje a se je splačalo živcirat? Definitivno ne, ker sem se imela nepozabno, in sem bila tko ful žalostna, ko sem mogla iti domov! Prva šola v naravi ista zgodba. Jaz ti oriporočam to: vzemi se nekaj od doma kar ti ful pomeni(pa pazi, da tega tam ne boš zgubila:upside_down:) to je lahko najljubša plišasta igrača, in podobno. Jaz sem si vzela še slike mojih muckov, da ju nisem preveč pogrešala, in en dan prej sem prosila starše da mi napišejo pismo, pač nekaj npr. naj se mam fajn.... in vedno, ko sem ju pogrešala sem pismo prebrala. Pa mogoče to z klicanjem, jaz sem ju recimo poklicala vsak drug dan ker sem sicer mela domotožje, ko sem ju slišala ampak sem vseeno hotla vedet kako je doma.
Pa še to: pomisli, da ne bi šla v Berlin! Potem bi se vsi tvoji sošolci pogovarjali kako je bilo fajn, zabavno, kaj vse so videli,....Tebi se pa sanjalo ne bi o tem! Si predstavljaš kako bi verjetno potem obžalovala, da nisi šla!
Upam, da sem vsaj malonpomagala...Loons
0
Moj odgovor:
Športnica:)
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Odgovore plss
okk bom js kr zacela
ukvarjam se z sportom.. ne nom rekla kater saj ni vazno.. no in igram tudi elektr. kitaro. no jst sm zaj v pretekle pol leta odkar se je sola sper zacela ful nehala vadit in moji mami je to zacelo it ful nazivc. jst sem ji ze peed solo rekla da neb vec hodla ker imam ful v aoli in pri tem aportu saj mi gre letos za vstop v reprezentanco. no in ona je men prejsn tedn rekla da ce ne zacnem vec vadit mw bo izpisala iz sporta. men to ni vsec saj jst v sportu uzivam in v kaj vse lahko dosezem. moj oce zeli da jst naprej treniram saj ve kaj lahk dosezem. rud ona me spodbuja ampak mi zaj pred glavo mece to glasbemo solo. dans mi je pa rekla da ima ona tega dovolj zato ker se ne zresnim. da je moj fokus padel, moje ocene in da se posvecam sam se temu sportu kar ni vredu. rekla jw tud da ne bom nehala z glasbeno doklr ona nev rekla ker mi lahk pomaga pr vpisu v sredno.. men to ni normalm. sili me v nekaj cesar nocem vec in pi grozi z izpisom iz necesa kar mam rada.. mislim a je to normal? pac men to ni vred.. in zaj par mescv se je moje dusevno zdravje tud ful poslabšalo.. pc tko vse gre marob.. moje prjatelce so jezne na mene zato ker se se kr pogovrajm z enim bivsim od ene ko ga je ona pustla.. on ni nardil nic tazga in mi2 sva prjatla ze od malga tkda ga nea morem kr tal zacet ignorirat.. mam mi tezi s tem jaz pa mam paniko cel cajt zarad vsega... a mi lahk kdo prosim kej svetuje, al pa pove kaj ke on nardil v situaciji? ful bom hvaleznaa
sory za dolg spisek
hvala za vse odgovore in lepe praznike vsem:blush::heart:
ukvarjam se z sportom.. ne nom rekla kater saj ni vazno.. no in igram tudi elektr. kitaro. no jst sm zaj v pretekle pol leta odkar se je sola sper zacela ful nehala vadit in moji mami je to zacelo it ful nazivc. jst sem ji ze peed solo rekla da neb vec hodla ker imam ful v aoli in pri tem aportu saj mi gre letos za vstop v reprezentanco. no in ona je men prejsn tedn rekla da ce ne zacnem vec vadit mw bo izpisala iz sporta. men to ni vsec saj jst v sportu uzivam in v kaj vse lahko dosezem. moj oce zeli da jst naprej treniram saj ve kaj lahk dosezem. rud ona me spodbuja ampak mi zaj pred glavo mece to glasbemo solo. dans mi je pa rekla da ima ona tega dovolj zato ker se ne zresnim. da je moj fokus padel, moje ocene in da se posvecam sam se temu sportu kar ni vredu. rekla jw tud da ne bom nehala z glasbeno doklr ona nev rekla ker mi lahk pomaga pr vpisu v sredno.. men to ni normalm. sili me v nekaj cesar nocem vec in pi grozi z izpisom iz necesa kar mam rada.. mislim a je to normal? pac men to ni vred.. in zaj par mescv se je moje dusevno zdravje tud ful poslabšalo.. pc tko vse gre marob.. moje prjatelce so jezne na mene zato ker se se kr pogovrajm z enim bivsim od ene ko ga je ona pustla.. on ni nardil nic tazga in mi2 sva prjatla ze od malga tkda ga nea morem kr tal zacet ignorirat.. mam mi tezi s tem jaz pa mam paniko cel cajt zarad vsega... a mi lahk kdo prosim kej svetuje, al pa pove kaj ke on nardil v situaciji? ful bom hvaleznaa
sory za dolg spisek
hvala za vse odgovore in lepe praznike vsem:blush::heart:
Vprašanje
Kako ocenjuješ rubriko Šport?
Všeč mi je takšna, kot je.
(151)
Raje kot novičke bi imel/a članek, ki se posveti enemu športu posebej.
(66)
Šport me na sploh ne zanima.
(114)
