nikamor nočem, domotožje
0
dekla
POZDRAVLJENI PROSIM POMAGAJTE MI!:cry:Sem v zelo neprijetni situaciji. Jaz imam tak problem, da nikamor nočem. Npr. v mesecu maju bi anj šli v Berlin z šolo in jaz preprosto nočem it in vsi si mislijo, da sem nenormalna ker nočem it. Preprosto me vedno skrbi, da se bi kaj zgodilo. Z družino mi ni tak problem iti večji problem mi je iti z kaj pa vem šolo, prijatelji... naj frendica mi je en dan rekla, da me že vidi na nikoli ne bom nikamor šla in to me je res FUL FUL prizadelo. Prejšno leto smo šli v šolo v naravi ampak še to pod prisilo staršev in sem mela res ful domotožje. Vsak dan sem klicala starše domov kar je NENORMALNO. Res me zelo skrbi in vedno premlevam, da to ni dobro zame in da se mi zdi, da sem nenormalna. Tudi na zaključne izlete me je zelo strah pa prespat k prijateljicam ali na obisk k prijateljicam, ker me vedno skrbi, da mi bo postalo slabo, da se bom začela slabo počutit, da me bo ugriznila kača... pač mislim, da sem nenormalna in a še je kdo tak, da nikamor noče itd? Saj se zavedam, da se živi samo enkrat in da morem res doživet nepozabne stvari ampak preprosto ne morem. Zakaj me je strah iti na kakšne izlete pa to. Npr. ne dolgo nazaj smo bli z družino na izletu in sta me starša želela prepričat, da bi šli z gondolo pač na vrh hriba in jaz sem se preprosto pogajala, da nočem, ker me je skrbelo, da mi bo postalo slabo, ker imam občutljiv želodec. A JE Z MANO KAJ NAROBE??
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Nisem psiholog, zdravnik, karkoli, ampak menim da s tabo ni nič hudo narobe. Veliko jih ima domotožje, torej da nočejo nikamor, ampak pomisli kako grozno bi bilo zamuditi kakšne stvari. Kaj če se bo v šoli v naravi zgodila kakšna smešna stvar, ki bo tema pogovora še celo leto in ti jo boš zamudila? Nihče pa te tudi nima pravice prisiliti k nečemu kar ti nočeš, le reči želim, da boš nekatere stvari tako po nepotrebnem zamudila. Svetujem ti da greš, večkrat ko boš kam sla, se bo (najbrž) tvoj strah razblinil. Glede slabosti pa to te pa ne rabi skrbet, vzemi kakšen lekadol s sabo če ti bo res slabo. Lp.
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej,
lahko ti povem, da to nič neobičajnega. Ljudje smo si zelo različni, nekateri smo bolj zaskrbljeni, drugi manj. To je povsem normalna lastnost vsakega. In tudi domotožje ni neobičajno, sploh pri mladih. Če moraš enkrat na dan poklicati starše, naj te tega ne bo sram. Seveda bi bilo dobro, če se tega vzdržiš in poskusiš zdržati brez klica, ampak ko te res stisne pri srcu, ni res nič narobe v iskanju utehe pri starših. Sploh pa v EU brez problema pokličeš domov, če boste s šolo kam šli.
Načeloma je lažje biti zdoma potem, ko si starejši. In kot je napisala dragon girl, je vsakič, ko kam greš, lažje. Verjemi, da tudi jaz dobro poznam te občutke zaskrbljenosti in domotožja. Pomisli tako, da bodo s tabo prijatelji in učiteljice ter učitelji. Z njimi se lahko imaš lepo. Učitelji bodo skrbeli, da bo vse v redu. Nanje se lahko vedno obrneš. V resnici je najlažje potovati tako, če greste s šolo. Če potuješ sam in si moraš vse sam načrtovati, je še huje. Predlagam, da izkoristiš to. In všeč mi je predlog dragon girl, da imaš s sabo kakšen lekadol, oziroma nasploh ideja, da si dobro pripravljena na vse. Imej s sabo, kakšno vrečko, če bi te sililo na bruhanje, imej steklenico vode in redno pij vodo, globoko dihaj ipd. Če te je nečesa strah, pa se seveda nikakor ne rabiš siliti v to. Verjemi, da se bo vse v redu uredilo in da boš hrabrejša po tem, ko se odpraviš nekam. Ampak seveda ni nič narobe v tem, če ne greš. V življenju bo še mnogo priložnosti in morda boš kasneje bolj pripravljena jih sprejeti.
Lepo bodi in vso srečo! :)
lahko ti povem, da to nič neobičajnega. Ljudje smo si zelo različni, nekateri smo bolj zaskrbljeni, drugi manj. To je povsem normalna lastnost vsakega. In tudi domotožje ni neobičajno, sploh pri mladih. Če moraš enkrat na dan poklicati starše, naj te tega ne bo sram. Seveda bi bilo dobro, če se tega vzdržiš in poskusiš zdržati brez klica, ampak ko te res stisne pri srcu, ni res nič narobe v iskanju utehe pri starših. Sploh pa v EU brez problema pokličeš domov, če boste s šolo kam šli.
Načeloma je lažje biti zdoma potem, ko si starejši. In kot je napisala dragon girl, je vsakič, ko kam greš, lažje. Verjemi, da tudi jaz dobro poznam te občutke zaskrbljenosti in domotožja. Pomisli tako, da bodo s tabo prijatelji in učiteljice ter učitelji. Z njimi se lahko imaš lepo. Učitelji bodo skrbeli, da bo vse v redu. Nanje se lahko vedno obrneš. V resnici je najlažje potovati tako, če greste s šolo. Če potuješ sam in si moraš vse sam načrtovati, je še huje. Predlagam, da izkoristiš to. In všeč mi je predlog dragon girl, da imaš s sabo kakšen lekadol, oziroma nasploh ideja, da si dobro pripravljena na vse. Imej s sabo, kakšno vrečko, če bi te sililo na bruhanje, imej steklenico vode in redno pij vodo, globoko dihaj ipd. Če te je nečesa strah, pa se seveda nikakor ne rabiš siliti v to. Verjemi, da se bo vse v redu uredilo in da boš hrabrejša po tem, ko se odpraviš nekam. Ampak seveda ni nič narobe v tem, če ne greš. V življenju bo še mnogo priložnosti in morda boš kasneje bolj pripravljena jih sprejeti.
Lepo bodi in vso srečo! :)
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Živijo!
Mene je bilo tudi od začetka grozno strah na večdnevne izlete z šolo in to. Cel tretji razred sem se živcirala, ker smo na koncu leta šli za dva dni na Areh. Dobro vprašanje a se je splačalo živcirat? Definitivno ne, ker sem se imela nepozabno, in sem bila tko ful žalostna, ko sem mogla iti domov! Prva šola v naravi ista zgodba. Jaz ti oriporočam to: vzemi se nekaj od doma kar ti ful pomeni(pa pazi, da tega tam ne boš zgubila:upside_down:) to je lahko najljubša plišasta igrača, in podobno. Jaz sem si vzela še slike mojih muckov, da ju nisem preveč pogrešala, in en dan prej sem prosila starše da mi napišejo pismo, pač nekaj npr. naj se mam fajn.... in vedno, ko sem ju pogrešala sem pismo prebrala. Pa mogoče to z klicanjem, jaz sem ju recimo poklicala vsak drug dan ker sem sicer mela domotožje, ko sem ju slišala ampak sem vseeno hotla vedet kako je doma.
Pa še to: pomisli, da ne bi šla v Berlin! Potem bi se vsi tvoji sošolci pogovarjali kako je bilo fajn, zabavno, kaj vse so videli,....Tebi se pa sanjalo ne bi o tem! Si predstavljaš kako bi verjetno potem obžalovala, da nisi šla!
Upam, da sem vsaj malonpomagala...Loons
Mene je bilo tudi od začetka grozno strah na večdnevne izlete z šolo in to. Cel tretji razred sem se živcirala, ker smo na koncu leta šli za dva dni na Areh. Dobro vprašanje a se je splačalo živcirat? Definitivno ne, ker sem se imela nepozabno, in sem bila tko ful žalostna, ko sem mogla iti domov! Prva šola v naravi ista zgodba. Jaz ti oriporočam to: vzemi se nekaj od doma kar ti ful pomeni(pa pazi, da tega tam ne boš zgubila:upside_down:) to je lahko najljubša plišasta igrača, in podobno. Jaz sem si vzela še slike mojih muckov, da ju nisem preveč pogrešala, in en dan prej sem prosila starše da mi napišejo pismo, pač nekaj npr. naj se mam fajn.... in vedno, ko sem ju pogrešala sem pismo prebrala. Pa mogoče to z klicanjem, jaz sem ju recimo poklicala vsak drug dan ker sem sicer mela domotožje, ko sem ju slišala ampak sem vseeno hotla vedet kako je doma.
Pa še to: pomisli, da ne bi šla v Berlin! Potem bi se vsi tvoji sošolci pogovarjali kako je bilo fajn, zabavno, kaj vse so videli,....Tebi se pa sanjalo ne bi o tem! Si predstavljaš kako bi verjetno potem obžalovala, da nisi šla!
Upam, da sem vsaj malonpomagala...Loons
0
Moj odgovor:
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Mešanica vsega možnega
Ojla,
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(315)
Srednje.
(197)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(54)