Kot vidite v naslovu lahko sklepate, da mi je neizmerno močno težko in da se v sebi dan in noč krvavo borim. Občutek imam kot, da se dela življenje norca iz mene zato, ker nimam sreče v življenju, starši so grozni in lahko še naštevam. Starši mi ničesar ne pustijo, odločajo mi o tem z kom se bom družila, izbirajo mi oblačila v trgovini, oločajo mi o tem kje bom živela, ne bom smela imeti svojega avta, o tem kdo bo moj idol in kdo ne. Ko sem želela na koncert od mojega naj pevca staršem ni bil všeč šimfali so ga kako ima čuden glas kako je grd in samo zato, ker ni všeč mojim staršem ni smel biti več moj idol. Ko pa ima nek koncert naj pevec od mojih staršev pa morem zraven. Neizmerno sem si želela psa 3 leta in sem cele dneve prejokala za njim, v sobi sem ležala na tleh in jokala in samo želja me je držala po koncu. Ko slišim mojo frendico, da bo dobila psa sem se želela vrčti skozi okno. Starši so mi rekli, da ga nikoli ne bom smela imeti, ker so oni tako rekli. Govorijo mi, da ne bom smela imeti partnerja pred 20 letom na koncu še bodo odločali kako bo ime mojemu otroku. Si lahko mislite, da bi še odločajo o tem z kom se bom družila in kateri bo moj naj film:sob::disappointed_relieved:edina stvar, ki so mi jo uresničili v življenju je ta, da sem šla v kino gleat moj naj film ( Titanik) pa še to se je mama ves čas držala za glavo in ker jo je bilo "na wc" sma morale po 1 uri iti:sob:ker njej film ni bil všeč. Dovolj mam vsega tega. Skrbi me, da ne bom srečna v življenju, živim v starem grdem stanovanju in starši so mi rekli, da bom morala za vedno živetu tu in mene je sram, ker živim v takem grde. Zdi se mi, da bo šlo moje življenje v nič in da se mi vset podira.