Pozdravljeni, imam en velik problem in nisem še nikomur povedala ker me je sram, ampak je zelo resno in nevem več kaj narediti. Torej že pred tremi leti je moj oči izgubiu službo, firma je skoraj propadla in so morali odpustiti ogromno fotografov, med njimi tudi njega. In takrat se je vse začelo. Odpuščen je biu ravno en mesec po tem ko mu je oče (moj dedi) umrl, in to ga je res zelo strlo. Potem je imeu še težave na sodišču zaradi dediščine, in končalo se je tako da sploh nima več stikou z svojo sestro in jaz ne z bratranci. Potem se je odločil da bo ta čas dokler je nezaposlen izkoristil za svoje hobije in našel nov poklic ki ga bo veseliu. A ni šlo. Prišla je korona in delo od doma in vse to ga je spravilo v hudo depresijo. Hodil je k psihiatru in jemal močne tablete, zaradi katerih kdaj ni mogel spati. Ves da je ležal in nič delal. In tako sta minili zadnji dve leti. Potem (pred približno 3 meseci), pa je začel delati tečaj za varnostnika in je naredil in zdaj ima službo kot varnostnik. Ni ravno sanjska služba, ampak je služba.Vendar on je še vedno čisto depresiven. Res mu je težko in nevem kako mu sploh lahko pomagam. Mami večkrat vidim z solznimi očmi, pa oravi da ni nič, ampak vem da je povezano z očijm. Vse to me je sram povedat komurkoli, da nebi izpadlo kot da je oči len, ker ni, celo življenje je trdo delal in prepotoval (službeno) že skoraj ceu svet. Pred tremi leti se je pa to vse ustavilo in zdaj ga nič več ne veseli. Vedno pravi stvari kot: Dost mam tega, js nam nč več delu, nemorm, nč več me ne veseli. In res me je strah da si bo kaj naredil ali se ubiu. Vedno govori na tak način kot da ima res vsega dosti. In kadarkoli gre v službo (učasih dela od 6.00-18.00, ali pa 18.00-6.00), ga kličem, samo da slišim da je v redu, ampak vedno je zamorjen, res nima več veselja v življenju. In res nevem kaj naj naredim,ker vem da mora hoditi v službo (pa na zaradi plače, s denarjem ni problem ker oddajamo še stanovanje v Lj),ampak enostavno da živi od nečesa, ker če ne je ves čas doma in samo spi, pa tudi kadilec je, in res ga nič več ne veseli. In to me mori že več meseceu, a nikomur nemorm povedat ker bi se najbrž usi norčevali. P mu večkrat govorim kako sem ponosna nanj, da ga imam rada, da mi je za zgled (po tem kar je on v žiuljenju preživeu, in da se je obdržal)A res nevem če se bo še obdržal, ker ima take depresivne misli zadnje čase, oba starša je uzgubil zaradi hudih bolezni, izgubil je službo, tudi sam je zbolel za hujšo obliko gastritisa, in zdaj še služba ki ga ne veseli. Res je depresiven. In me je strah da se bo ubiu.

Vem da sem dolgo napisala, ampak prosim naj mi nekdo pomaga, use bi mi pomenilo:heart: