pac fantje...
0
lost in my head
dober dan vsi.
js mam tko ful probleme s tipi.
pac ni tko tok neki tragicno, okej, sam pac...
pac poznala sem enga fanta...
Ja, no bla sva prijatelja (nekak) pac druzla sva se prek njegove sestrce ki je moja bff in on je men postal tko ful usec, na polno sem se zaljubila v njega.
pol sem se mu spovedala (prek telefona)
ni blo tok bad sam fora je, da sem na konc sporocila napisala da ne vem, zakaj to pisem in da mam ocitno neke probleme:sweat: pac izpadl je ful crrrriiiiinnnnggggeeee okej in on me je itak rejectou in pac ja od takrat naprej me ignorira, pa je od tega ze skor tri leta!!!
js ne vem zakaj, ampak se vedn ga vcasih zelim vidt in se pogovarjat z njim pac rada bi, da bi spet govoril z mano, pa ne vem, kako nej to popravim. nocem mu spet pisat al pa govort z njim ka bi zih spet neki zafrknla.
ucas se mi zdi, da sem tud js njemu vsec ker me vcasih sam tko gleda random ko misli da ne vem. ta njegova sestra je tko dva mesca nazaj vs cs govorila o njem, ko sem bla js zraven...
pac ne vem, kaj nej nardim?????????
sam ne vem, kaj se dogaja pa tko... on ma zdej baje eno ful dobro “prjatlco” ampak se mi zdi, da je se kej vec... itak sem ga ze prebolela in to no ampak vsen ne vem, ce bo sploh se kdaj govoril z mano.
upam da mi boste znal pomagat
js mam tko ful probleme s tipi.
pac ni tko tok neki tragicno, okej, sam pac...
pac poznala sem enga fanta...
Ja, no bla sva prijatelja (nekak) pac druzla sva se prek njegove sestrce ki je moja bff in on je men postal tko ful usec, na polno sem se zaljubila v njega.
pol sem se mu spovedala (prek telefona)
ni blo tok bad sam fora je, da sem na konc sporocila napisala da ne vem, zakaj to pisem in da mam ocitno neke probleme:sweat: pac izpadl je ful crrrriiiiinnnnggggeeee okej in on me je itak rejectou in pac ja od takrat naprej me ignorira, pa je od tega ze skor tri leta!!!
js ne vem zakaj, ampak se vedn ga vcasih zelim vidt in se pogovarjat z njim pac rada bi, da bi spet govoril z mano, pa ne vem, kako nej to popravim. nocem mu spet pisat al pa govort z njim ka bi zih spet neki zafrknla.
ucas se mi zdi, da sem tud js njemu vsec ker me vcasih sam tko gleda random ko misli da ne vem. ta njegova sestra je tko dva mesca nazaj vs cs govorila o njem, ko sem bla js zraven...
pac ne vem, kaj nej nardim?????????
sam ne vem, kaj se dogaja pa tko... on ma zdej baje eno ful dobro “prjatlco” ampak se mi zdi, da je se kej vec... itak sem ga ze prebolela in to no ampak vsen ne vem, ce bo sploh se kdaj govoril z mano.
upam da mi boste znal pomagat
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Pozdravljena,
iz tega kar si napisala se mi zdi, da si do sebe preveč kritična. To, da si se nekomu izpovedala in priznala, da ti je všeč ter se tako izpostavila, ni nič "cringe". Meni se zdi celo zelo pogumno in hvalevredno, veliko ljudi tvojih let (in tudi starejših) si tega namreč sploh ne upa narediti, ker jih je preveč strah zavrnitve.
Če te po tistem ni zavrnil na grob način (kar močno upam, da te ni, ker si tega ne zaslužiš), temveč preprosto ni čutil enako, je med vama najbrž samo želel vzpostaviti neko distanco, toliko, da se stvari malo umirijo in čustva poležejo in predelajo, zavrnitev pa s tvoje strani sprejme. Ko smo postavljeni v nerodno/nelagodno situacijo (v kakršno si nenamerno postavila njega) ponavadi samo iščemo najbližji izhod iz nje, ne da bi pri tem premišljevali o prihodnosti in posledicah naših odločitev in dejanj ter o morebitnem negativnem vplivu našega delovanja na drugo osebo. Prepričana sem, da zanj ta dogodek ni bil tako stresen in se mu zato ni tako močno vtisnil v spomin kakor tebi. Ko nam je nekdo všeč, pogosto leta analiziramo vsako izrečeno besedo, drugi pa si tega sploh ne zapomnijo.
Poudarila pa bi, da če že tri leta nista v kontaktu in sam ne naredi nobenega koraka proti tebi, to samo po sebi predaja precej jasno sporočilo, da najbrž o ponovnem prijateljstvu še ne razmišlja in morda (vem, da se sliši kruto) tudi nikoli ne bo. To sicer ne pomeni, da ima kaj proti tebi, ampak trenutno očitno ne išče stika.
Če te res zanima, ali bi lahko bila spet prijatelja, mu lahko enkrat napišeš čisto preprosto in brez pričakovanj. Nekaj v smislu: "Živjo, že dolgo se nisva pogovarjala. Kako si kaj?" Ni treba odpirati starih ran, razkrivati starih čustev ali se opravičevati za stvari izpred treh let.
Ne glede na to kaj se zgodi, vedi, da sama nisi ravnala napačno, zato se ne sekiraj in se ne krivi za morebiten zaključek tega prijateljstva. Včasih skozi odraščanje nekatera prijateljstva prerastemo, takrat se odprejo priložnosti za grajenje novih, tokrat še boljših in trdnejših. S tem hočem povedati, da včasih ne dobimo zaključka, ki si ga želimo, in moramo sprejeti, da nekateri odnosi ostanejo neraziskani in nezaključeni.
Upam, da sem ti vsaj malo pomagala.
Vso srečo ti želim,
Lady Nocturnaꨄ︎
iz tega kar si napisala se mi zdi, da si do sebe preveč kritična. To, da si se nekomu izpovedala in priznala, da ti je všeč ter se tako izpostavila, ni nič "cringe". Meni se zdi celo zelo pogumno in hvalevredno, veliko ljudi tvojih let (in tudi starejših) si tega namreč sploh ne upa narediti, ker jih je preveč strah zavrnitve.
Če te po tistem ni zavrnil na grob način (kar močno upam, da te ni, ker si tega ne zaslužiš), temveč preprosto ni čutil enako, je med vama najbrž samo želel vzpostaviti neko distanco, toliko, da se stvari malo umirijo in čustva poležejo in predelajo, zavrnitev pa s tvoje strani sprejme. Ko smo postavljeni v nerodno/nelagodno situacijo (v kakršno si nenamerno postavila njega) ponavadi samo iščemo najbližji izhod iz nje, ne da bi pri tem premišljevali o prihodnosti in posledicah naših odločitev in dejanj ter o morebitnem negativnem vplivu našega delovanja na drugo osebo. Prepričana sem, da zanj ta dogodek ni bil tako stresen in se mu zato ni tako močno vtisnil v spomin kakor tebi. Ko nam je nekdo všeč, pogosto leta analiziramo vsako izrečeno besedo, drugi pa si tega sploh ne zapomnijo.
Poudarila pa bi, da če že tri leta nista v kontaktu in sam ne naredi nobenega koraka proti tebi, to samo po sebi predaja precej jasno sporočilo, da najbrž o ponovnem prijateljstvu še ne razmišlja in morda (vem, da se sliši kruto) tudi nikoli ne bo. To sicer ne pomeni, da ima kaj proti tebi, ampak trenutno očitno ne išče stika.
Če te res zanima, ali bi lahko bila spet prijatelja, mu lahko enkrat napišeš čisto preprosto in brez pričakovanj. Nekaj v smislu: "Živjo, že dolgo se nisva pogovarjala. Kako si kaj?" Ni treba odpirati starih ran, razkrivati starih čustev ali se opravičevati za stvari izpred treh let.
Ne glede na to kaj se zgodi, vedi, da sama nisi ravnala napačno, zato se ne sekiraj in se ne krivi za morebiten zaključek tega prijateljstva. Včasih skozi odraščanje nekatera prijateljstva prerastemo, takrat se odprejo priložnosti za grajenje novih, tokrat še boljših in trdnejših. S tem hočem povedati, da včasih ne dobimo zaključka, ki si ga želimo, in moramo sprejeti, da nekateri odnosi ostanejo neraziskani in nezaključeni.
Upam, da sem ti vsaj malo pomagala.
Vso srečo ti želim,
Lady Nocturnaꨄ︎
1
lost in my head
hvala ti ful. ja, sej men se tud zdi, da nikol ne bova vec prijatelja sam vcasih me se zmeri pozdrav ko se srecava in ja no... ampak pac shit happens. se enkrat hvala <3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ne mu pist k bo biu tko OMGGG TEZIIII ampk mgoc upras njegovo sestro ne direktno tko pc sej vs....
1
hanci<3
Moj odgovor:
Vampiree4Life
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
vera
plisss rabm nasveteee!
torej prihajam iz neverujoče družine ampak jst verujem v boga. vsak večer molim se z njim pogovarjam hodim v cerkev... ampak starši ne vejo da jst molim pa to in bi jim ful rada rekla ker želim da se tud oni povežejo z bogom ampak me je strah ker se bodo norčevali oz. me ne bodo jemali resno. hodm tud na krščanske tabore ampak starši mislijo da hodm tja sam zarad družbe saj me je tja prepričala moja najboljša prijateljica. ampak tja hodm zato ker se še bolj zbližam z bogom. tko da plis povejte kaj naj nardim!
hvala, če mi boste odgovorili
torej prihajam iz neverujoče družine ampak jst verujem v boga. vsak večer molim se z njim pogovarjam hodim v cerkev... ampak starši ne vejo da jst molim pa to in bi jim ful rada rekla ker želim da se tud oni povežejo z bogom ampak me je strah ker se bodo norčevali oz. me ne bodo jemali resno. hodm tud na krščanske tabore ampak starši mislijo da hodm tja sam zarad družbe saj me je tja prepričala moja najboljša prijateljica. ampak tja hodm zato ker se še bolj zbližam z bogom. tko da plis povejte kaj naj nardim!
hvala, če mi boste odgovorili
Vprašanje
Kako ti je všeč nova rubrika Hormoni in demoni?
Zelo mi je všeč. To so teme, ki me zelo zanimajo.
(44)
Take vsebine so vedno dobrodošle. Všeč mi je.
(63)
Nič posebnega , že vse vem.
(26)
