Hej
Na naš pes, ki je bil z mano vse pd začetka mojega življenja, je ko je bil star okoli 12 začel resno težko dihati in peljali smo ga k veterinarju. Dobil je tablete in živel je še 3 leta. Tisto leto ko je poginil je zelo hropel in ni mogel normalno dihati. Enkrat ko sem bila pri babi, ko sem prišla domov so mi povedali, da so ga dali uspavat, ker je samo še ležal in se mučil (btw zadnje leto je bil večino časa pri mojih drugih starih straših) No ko sem zvedla sem bla zelo žalostna, mislila sem da bo konec sveta. Moja mami je na bolhi gledala pse (čeprav je ati rekel da čez eno leto šele novega psa) enkrat je videla eno border colliko in je prosila atija če jo gremo lahko pogledat. No in smo šli in smo se odločili da jo bomo vzeli: in lastniki da jo bodo dali. No tako imamo zdaj našo Nori. Verejmi jst sem zelo trpela ko sem gledala našega prejšnega psa in neskončno ga pogrešam, ampak ni konec sveta.
Lp Bailey

moj je lih umru. moja psička je zaspala in umiru umrla. srečno in nekaj tednov ali dni boš bila čisto strta. joj zdej se pa še js jokam...oh te spomini. to se mi je zgodil pred letom pa jo šekr fulll pogrešam

Js sem tudi imela psa... star je bil malo več kot trinajst, ko smo ga zaradi bolezni morali dati uspavati. Mislm, žalostno je, ampakk je lepo, če si v zadnjem trenutku življenja ob njem. Mi smo se zbrali okrog njega in ga božali. Zmogla boš to, čeprav boš prve dni popolnoma strta. Čisto. Ampak potem je vsak dan nekoliko laže...

jst mam tut psa sicer je star 3 leta ampak vem da ti je težko in bi nardila vse za tvojega psa.


ampak moraš si zapomniti da je smrt pomemben del življenja.

moje sožalje