Pomoc prosim
1
hej torej jaz imam veliko problemov trenutno. kot prvo vsec mi je moj sosolec in to ze od prvega razreda (zdaj grem v osmega) ampak sem vedno mislila da me ni maral. letos sem se vec druzila z njim in mislim da sva si bila kar vredu ceprav vem da najverjetneje nikoli nebo hotel bit z mano ker ma vsaki teden novo punco in dobesedno vsi hocejo bit z njim tako da sigurno ne bo izbral mene. njegov najbolsi prijatel ki se ful trudi met tolko punc ko on pa bit tako on je v mene ze zelo dolgo in hoce it z mano na valeto. jaz se ob njem pocutim ful neudobno ker se cel cas dotika punc in nas nadleguje v zivo in preko sporocil. jaz sem ze bla z njim pred priblizno dvema letoma zato vsi mislijo da tud jaz hocem plesat z njim na valeti ker so ze nekak vsi zmenli kdo bo s kom ampak jaz res ful nocem bit z njim. nobenmu se nisem povedla da sem v tistega drugega sosolca in tud noben najverjetneje nebi pomislil na to ker ne kazem svojih custev. naslednja stvar je da ze nekaj casa ugotavljam da tudi cutim stvari do punc, zadnje case isto kot do fantov tako da mislim da sem bi. povedala sem svojim trem bestikam ki so z mano v razredu in jih poznam ze od vrtca zato si ful zaupamo ostali pa ne vejo. moji starsi ne podpirajo lgbtq+ in so kristjani ter zelo strogi tako da vem da bi bili jezni na mene in me ne bi sprejeli, ta fant v katerega sem pa je tudi homofob in mu niso vsec punce z takim stilom kot jaz ter punce ki so del lgbtq+. ze priblizno pol leta se pocutim ful zalostno in prazno malo kaj me razveseljuje in zato so tudi delno krivi moji starsi saj so zelo strogi in od mene pricakujejo odlicne ocene in uspehe na tekmovanjih v soli in sportu poleg tega pa se na mene razjezijo za vsako stvar in vedno najdejo nekaj da se derejo na mene cesar pri mojih bratih ne delajo. cele dneve sem v svoji sobi ker me takoj zacnejo napadati ko pridem ven. vseeno koliko se trudim da bi vse naredila prav, vedno najdejo nekaj. omejujejo in prepovedujejo mi vse in jaz ne morem vec prenasati tega. ko je moj ata videl da sem se rezala po roki je bil zelo jezen na mene in mi dal miljon kazni namestu da bi se z mano pogovoril kar je vse stvari se samo poslabsalo. pred par meseci so mi moji starsi zaceli govoriti da sem se zredila kar me je prizadelo zato sem nehala jest ce sem pa kaj pojedla pa sem vse izbruhala. moja mama je enkrat slisala da bruham in je vse povedala ateju in sta bila potem ful jezna na mene in sta mi spet prepovedala vse in se drla na mene. shujsala sem za 6kg v enem mescu in cez nekaj casa so se stvari izboljsale ampak nikoli nisem neha steti kalorij in paziti na vse kaj pojem. kasneje se je spet poslabsalo in ni mi bilo vec pomembno samo da shujsam ampak me je osrecevalo ze to da ne jem. v soli nisem nikoli jedla malce ravno zaradi tega razloga in enkrat mi je ena izmed mojih najbolsih prijatlc zacela v sali govorit naj pojem kruh in pol iz tega da se je samo hecala je prislo da se je zacela dret na mene da sem anoreksicna in naj neham tak da so vsi slisali in me je blo ful sram in pol mi je enkrat tisti sosolec ki je moj crush reko naj neham bit faking anoreksik ceprav nimam diagnoze da sem anoreksik in mi gre na zivce da so mi to vsi govorili. od takrat naprej vedno ko sem sla kam z prijatlcami so posebej gledale da jem kar je blo ful grozno ker nisem hotla tud ce so hotle samo skrbet za mene al nekaj in sem pol vedno vse izbruhala doma. pol so se moji starsi zaceli bit jezni na mene zakaj sem shujsala ceprav so bli prvo jezni zakaj sem se zredila in ne razumem zakaj niso zadovoljni z nicemer. en dan ko sem se ful skregala z mojimi starsi in so me pretepli in se drli na mene nisem vedla kaj naj in sem cez nekaj casa rekla da grem na sprehod v resnici pa sem se dobila z eno ko je enako stara kot jaz in kadi in zaradi tega ker sem bla ful zalostna in nisem vedla kaj naj nardim da me osreci sem probala kadit za kar sem ful razocarana nad sabo ker sem si prisegla da nikoli nebom. zdaj med poletjem ko moram biti vec z druzino so se stvari samo bolj poslabsale vedno bolj jezni so na mene za vse, vcasih sploh ne rabim nic nardit in vedno bolj bedno se pocutim poleg tega pa se mi moje zivljenje zdi dolgocasno in vsak dan se z muko zbudim tako da ne vem kako se naj vrnem v solo v takem stanju.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej, ne vem čisto točno kako naj začnem vendar pa ti bom poskušala vsaj malo pomagati.
1. Tale sošolec sicer ga ne poznam vendar pa se mi iz opisanega ne zdi preveč prijazen. To, da se je drl nate res ni lepo pa tudi to, da menja punce oz. da jih je imel ful veliko se mi zdi čudno, sklepam sploh ker se njegov prijatelj trudi, da bi jih imel isto veliko se mi zdi, da oba vidita punce bolj kot trofeje.
2. Zdaj pa k prijatelhu najprej naj ti povem, da glede valete je vse to menjenje kdo bo s kom bolj kako naj rečem okvirno. V našem razredu so se na začetku leta vsi nekaj menili potem si stokrat premislili na koncu pa je vse padlo v vodo zaradi korone. Torej odločitev s kom boš plesala je tvoja in tudi če cel razred pričakuje ples s osebo A to ni njihova stvar, poskusiš svojega sošolca prosit ali kako naj se izrazim pa še zmeraj lahko.
Glede nadlegovanja pa me je cela stvar zelo zmotila, če ti bo poskušal kakorkoli težit mu reci NE. Vendar pa se mi zdi pametno, da to omeniš kakšni odrasli osebi, ki bo fantu postavila meje ker nismo več v srednjem veku.
3. Zdaj pa k staršem, ki ti kot sklepam iz zapisanega nisi v najboljšo oporo. Prvo glede tvoje usmerjenosti ti ne morem preveč svetovati, ker tudi moji starši so kristjani in ne vem kaj bi naredila v tvojem primeru.
Res je, da imajo starši kdaj slab dan ampak res ne razumem zakaj oče ko je ugotovil, da se režeš ni opravil pogovora ampak te samo nadrl ter nadiranje zaradi bruhanja najbolj pa me je zmotilo pretepanje. Prosim, res prosim, da to nekomu poveš neki odrasli osebi, ker to, da te starši pretepajo je nedopustno in proti zakonom. Če se res ne moreš nikomur zaupat je tu TOM telefon.
3. Zdaj pa glede tvojega hujšanja ne vm sicer koliko tehtaš ampak starši ti nimajo kej govoriti da si se zredila in se potem spet jeziti, ko shujšaš. Vendar pa me še vseno skrbi ne vem v kolikem času si zgubila 6kg ampak če se to zgodi zelo hitro to ni zdravo. Tudi bruhanje ni, dolgotrajnejše bruhanje lahko namreč povzroči poškodbe ustne votline. Mimogrede vedenje tvoje prijateljice je neprimerno tudiče ti je želela le pomagat poskušaj se pogovoriti z njo. Sicer pa tudi če nimaš diagnoze nisem psiholog vendar pa me stvar spominja na anoreksijo iz tega kar sem prebrala. Spet poskušaj poiskat pomoč anoreksija je zelo nevarna zato poskušaj se z nekom pogovoriti čeprav je težko.
4. Glede tvojega kajenja te nekako razumem vendar to ni izhod iz težav ampak samo poglabljanje le teh. Bolje je, da se ne družiš z njo, ker res ni dobro.
5. Res mi je žal za vse kar se ti dogaja in upam, da se bo vsaj malo poboljšalo želim ti vse dobro in lep pozdrav:blue_heart:
1. Tale sošolec sicer ga ne poznam vendar pa se mi iz opisanega ne zdi preveč prijazen. To, da se je drl nate res ni lepo pa tudi to, da menja punce oz. da jih je imel ful veliko se mi zdi čudno, sklepam sploh ker se njegov prijatelj trudi, da bi jih imel isto veliko se mi zdi, da oba vidita punce bolj kot trofeje.
2. Zdaj pa k prijatelhu najprej naj ti povem, da glede valete je vse to menjenje kdo bo s kom bolj kako naj rečem okvirno. V našem razredu so se na začetku leta vsi nekaj menili potem si stokrat premislili na koncu pa je vse padlo v vodo zaradi korone. Torej odločitev s kom boš plesala je tvoja in tudi če cel razred pričakuje ples s osebo A to ni njihova stvar, poskusiš svojega sošolca prosit ali kako naj se izrazim pa še zmeraj lahko.
Glede nadlegovanja pa me je cela stvar zelo zmotila, če ti bo poskušal kakorkoli težit mu reci NE. Vendar pa se mi zdi pametno, da to omeniš kakšni odrasli osebi, ki bo fantu postavila meje ker nismo več v srednjem veku.
3. Zdaj pa k staršem, ki ti kot sklepam iz zapisanega nisi v najboljšo oporo. Prvo glede tvoje usmerjenosti ti ne morem preveč svetovati, ker tudi moji starši so kristjani in ne vem kaj bi naredila v tvojem primeru.
Res je, da imajo starši kdaj slab dan ampak res ne razumem zakaj oče ko je ugotovil, da se režeš ni opravil pogovora ampak te samo nadrl ter nadiranje zaradi bruhanja najbolj pa me je zmotilo pretepanje. Prosim, res prosim, da to nekomu poveš neki odrasli osebi, ker to, da te starši pretepajo je nedopustno in proti zakonom. Če se res ne moreš nikomur zaupat je tu TOM telefon.
3. Zdaj pa glede tvojega hujšanja ne vm sicer koliko tehtaš ampak starši ti nimajo kej govoriti da si se zredila in se potem spet jeziti, ko shujšaš. Vendar pa me še vseno skrbi ne vem v kolikem času si zgubila 6kg ampak če se to zgodi zelo hitro to ni zdravo. Tudi bruhanje ni, dolgotrajnejše bruhanje lahko namreč povzroči poškodbe ustne votline. Mimogrede vedenje tvoje prijateljice je neprimerno tudiče ti je želela le pomagat poskušaj se pogovoriti z njo. Sicer pa tudi če nimaš diagnoze nisem psiholog vendar pa me stvar spominja na anoreksijo iz tega kar sem prebrala. Spet poskušaj poiskat pomoč anoreksija je zelo nevarna zato poskušaj se z nekom pogovoriti čeprav je težko.
4. Glede tvojega kajenja te nekako razumem vendar to ni izhod iz težav ampak samo poglabljanje le teh. Bolje je, da se ne družiš z njo, ker res ni dobro.
5. Res mi je žal za vse kar se ti dogaja in upam, da se bo vsaj malo poboljšalo želim ti vse dobro in lep pozdrav:blue_heart:
0
Melody moon
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
hello!!
ohh, žal mi je, da se tako počutiš... sicer nisem sure kaj ti napisati, da ti bo dejansko pomagalo, ampak bom pa vseeno poskusila :)
1) za začetek naj ti povem, da sem tudi jaz bila sto let zaljubljena v enega tipa, ki je bil včasih moj sošolec. v nižjih razredih (zdaj grem v devetega :)) sva se ubistvu zelo štekala, zdaj pa ga ne poznam preveč in ja, hahah... samo da veš, da nisi edina ;)
in se strinjam s prvim odgovorom, da po prebranem ne deluje preveč uredu oseba :/ nočem ti zdaj spljuvat tvojega crusha, ampak te mogoče postavit na realna tla, ker to, da se zafrkava iz anoreksičnosti ni ok. in to, da ima vsak teden novo punco... ahh, nevem no :/ mene osebno to na fantih zelo moti, ker če pomisliš; koliko časa bi pa potem trajala tvoja zveza z njim? tudi, če bi ti naredila vse prav, bi ti na koncu verjetno le zlomil srce :( tako da ti predlagam, da mogoče malo razmišliš, če je on sploh uredu :)
2) saj sem že prej napisala, da grem jaz zdaj v deveti razred in pri nas ni bilo ne duha ne sluha o tem kdo gre s kom na valeto. sicer sklepam, da se bo to začelo že takoj septembra, ampak sem pa prepričana, da polovica tistih, ki se je zmenilo že v sedmem, ne bo šlo skupaj. ja, potem v devetem i guess dogovor malo bolje velja, ker se nimaš časa zmišljevati, ampak za sedmi razred sem pa zelo v dvomih. zato glede valete ne skrbi. da ne boš narobe razumela; to ne pomeni, da se kar zmeni z njim. jaz bi naredila tako: ob naslednji priložnosti (ko te bo kaj nadlegoval) mu jasno povej, da z njim niti na valeto ne bi šla, ker je tako nespoštljiv do punc. samo, da smo si na jasnem: tudi mi smo imeli na začetku šestega nekaj problemov, ker so fantje živeli v veri, da lahko punce kar primejo za rit (oprostite izrazu, ampak kar je res je res :)), da lahko govorijo o kakršnih kolih temah in se punca ne sme pritožiti. seveda smo zdaj vsi okej, in je ta težava rešena, ampak to je btw spolno nadlegovanje. nočem delat iz muhe slona, vendar mu moraš to povedati (zraven mu pa še povej, da z njim ne greš na valeto :)) in, če se ne bo nehal tako obnašati, moraš povedat učiteljici.
3) lgbtq zadeve res niso moje področje, bi pa vseeno rekla, da si bi. če greš zdaj šele v osmi razred, staršem pomojem še ni treba vedeti. verjamem, da veš kaj čutiš, ampak mogoče se vseeno še kaj spremeni. se mi zdi pa super, da si se zaupala prijateljicam :) za tega fanta pa... no, pomojem se z njim res ni več vredno ukvarjati. sicer je tudi zelo mogoče, da se dela le nekega frajerja in ti ponavadi zelo na glas izražajo svoje mnenje in seveda ne podbirajo takih bedarij (upam, da razumeš, da ne mislim resno :)), kot je lgbtq+. vseeno pa to ni prav. saj sem rekla, ne se več ozirat nanj :/
4) očitno je, da so tvoji starši zelo strogi, oz. celo malo prestrogi. seveda ni nič narobe s tem, da bi radi, da prideš na čim boljšo šolo, je pa resnično pretirano. imam eno prijateljico, ki ima tudi precej stroge starše (pa vseeno ne tako, kot so tvoji) in ona se dobesedno cele dneve uči. ja, saj je fajn, da kaj znaš, ampak malo prostega časa pa tudi nobenemu še ni škodilo, ane? in iskreno mislim, da boš starše zelo težko prepričala v nasprotno (vsaj tej moji prijateljici še ni uspelo :/). sicer se mi zdi, da tvoja starša ne prisegata ravno na pogovore, vendar je to pomojem edina opcija. povej jima, da pretiravata, da se bi ti itak učila v vsakem primeru, ker nimaš želje dobiti dvojke. lepo jima povej, da v resnici zelo ceniš, da "skrbita" za tvojo prihodnost, ampak, da znaš poskrbeti sama. če ne bo vžgalo, jima daj ponudbo, da te lahko naslednjič, ko se boš učila, na koncu sprašujeta. takrat poskrbi, da boš znala, da bosta videla, da si se lepo naučila, tudi, če ni bilo vse po njunem urniku :)
5) mislim, da se vsi strinjamo, da ni okej, da te oči nahruli, ker si se rezala. če se bo to še kdaj ponovilo zaradi kakršnega koli razloga, le pripomni, da bi mogoče normalen pogovor pomagal. ponavadi se stvari ne izboljšujejo s pristopom dretja, ampak tukaj bi mogoče lahko celo pomagalo. torej se lahko naslednjič, ko bo kaj takega le zadereš nazaj, da kakšen pogovor kdaj pa kdaj ne bi škodil. lahko izrabiš najboljšo taktiko pri starših (vsaj pri meni deluje. no, ne da to počnem velikokrat, ampak ko pa, deluje izjemno, heh :)). reci, da imajo vsi drugi boljše starše in, da bi na tem mestu veliko raje videla, da onadva ne bi bila tvoja starša, ker bi morala že zdavnaj videti, da se stvari ne rešuje na tak način. če te bodo premagale solze, naj te.
če se situacija tudi po pogovoru (oz., če se niti pogovoriti ne bosta hotela :/) ne bo izboljšala, je verjetno pravi čas, da se v šoli pogovoriš s psihologinjo. s tem mislim, če bo karkoli. tudi glede hujšanja in glede tega, da ti starši govorijo, da si se zredila :/
6) umm... tu ti res ne vem pomagati. lahko ti le še enkrat napišem, da se najprej poskusi s starši normalno pogovoriti (ubistvu vse enako kot glede rezanja). in res mi je žal, da se tako počutiš, ampak saj veš, da si popolna taka kot si, ane? upam, da ti je to jasno in, da razumeš, da ti ni treba shujšati, da boš lepa. razumem, da te osrečuje že le to, da ne ješ, ampak vseeno poskusi kaj dati vase. za začetek malo, nato malo več in tako naprej. mogoče bi ti bilo lažje, če ješ sadje. sadje je sladko, ne redi, je trenutno zelo dostopno, pa še zdravo :) mahh, na žalost je to to, kar ti lahko na tej točki povem, oprosti :/
7) mislim, da bi bilo najbolje, da se spet prijateljicam izpoveš in jim priznaš, da nerada ješ. v šoli te bodo na ta način lahko branile, pred vsemi osebki, ki mislijo, da je s tabo nekaj narobe. poleg tega, pa ti bodo verjetno lažje pomagale in te "prisilile", da kaj več poješ. povej jim tudi to o starših. itak pa mislim, da bi bilo fajn, da že takoj v septembru greš do psihologinja/učiteljice in se pogovorite o vsemu. sklepam, da bi pomagalo, če bi na kakšen pogovor pripeljali tvoje starše, da bodo končno dojeli, da so prvo kot prvo prezahtevni, da si ti v dokaj hudi stiski in da bo le še slabše, če se bodo še naprej tako obnašali (očitno je vse precej zmedeno, ker ti enkrat rečem, da je bolje, če se s starši najprej pogovoriš in greš nato do psihologinje, drugi napišem obratno... naredi kakor se tebi zdi bolje, heh :))
8) glede kajenja: ja, si poskusila in ti je žal in pač ne boš več. verjemi, da bo velika večina ljudi eno cigareto pokadila v svojem življenju. važno je potem ali boš poskusil še drugo in tretjo in si potem kupil svojo škatlico, ali pa se zavedaš, da kajenje ni uredu in prenehaš (no, ne rečem, da te pri 17 ne bo še enkrat zaneslo in, da ne boš poskusila, ampak to nič ne pomeni!!) skratka, to ni nič takega, obljubila si si, da ne boš in zdaj daj svoji obljubi še eno življenje ;)
9) rekla bi, da si že kar v depresiji. še enkrat ti polagam na srce, da se o tem pogovoriš s svojimi prijateljicami (ker mislim, da je jasno, da na starše ne moraš računati), če ti ne bo pomagalo, pa počakaj do šole in tam obišči psihologinjo :) in glede takega stanja in šole ne skrbi. vse bo okej, lahko se boš zaupala prijateljicam, poleg tega pa boš v šoli s prijatelji in te bo zagotovo razvedrilo :)
uhh, ne znam ti preveč dobro pomagati v tem primeru, vseeno pa upam, da ti vsaj malo pride prav :)
kamilica <33
oprosti, da sem tako zmedeno napisala... da smo si na jasnem: jaz bi najprej vse povedala prijateljicam, nato bi se poskusila pogovoriti s starši in, mogoče vseeno šla v septembru k psihologinji :)
in če rabiš kdaj kakšen pogovor, sem ti na voljo <3
ohh, žal mi je, da se tako počutiš... sicer nisem sure kaj ti napisati, da ti bo dejansko pomagalo, ampak bom pa vseeno poskusila :)
1) za začetek naj ti povem, da sem tudi jaz bila sto let zaljubljena v enega tipa, ki je bil včasih moj sošolec. v nižjih razredih (zdaj grem v devetega :)) sva se ubistvu zelo štekala, zdaj pa ga ne poznam preveč in ja, hahah... samo da veš, da nisi edina ;)
in se strinjam s prvim odgovorom, da po prebranem ne deluje preveč uredu oseba :/ nočem ti zdaj spljuvat tvojega crusha, ampak te mogoče postavit na realna tla, ker to, da se zafrkava iz anoreksičnosti ni ok. in to, da ima vsak teden novo punco... ahh, nevem no :/ mene osebno to na fantih zelo moti, ker če pomisliš; koliko časa bi pa potem trajala tvoja zveza z njim? tudi, če bi ti naredila vse prav, bi ti na koncu verjetno le zlomil srce :( tako da ti predlagam, da mogoče malo razmišliš, če je on sploh uredu :)
2) saj sem že prej napisala, da grem jaz zdaj v deveti razred in pri nas ni bilo ne duha ne sluha o tem kdo gre s kom na valeto. sicer sklepam, da se bo to začelo že takoj septembra, ampak sem pa prepričana, da polovica tistih, ki se je zmenilo že v sedmem, ne bo šlo skupaj. ja, potem v devetem i guess dogovor malo bolje velja, ker se nimaš časa zmišljevati, ampak za sedmi razred sem pa zelo v dvomih. zato glede valete ne skrbi. da ne boš narobe razumela; to ne pomeni, da se kar zmeni z njim. jaz bi naredila tako: ob naslednji priložnosti (ko te bo kaj nadlegoval) mu jasno povej, da z njim niti na valeto ne bi šla, ker je tako nespoštljiv do punc. samo, da smo si na jasnem: tudi mi smo imeli na začetku šestega nekaj problemov, ker so fantje živeli v veri, da lahko punce kar primejo za rit (oprostite izrazu, ampak kar je res je res :)), da lahko govorijo o kakršnih kolih temah in se punca ne sme pritožiti. seveda smo zdaj vsi okej, in je ta težava rešena, ampak to je btw spolno nadlegovanje. nočem delat iz muhe slona, vendar mu moraš to povedati (zraven mu pa še povej, da z njim ne greš na valeto :)) in, če se ne bo nehal tako obnašati, moraš povedat učiteljici.
3) lgbtq zadeve res niso moje področje, bi pa vseeno rekla, da si bi. če greš zdaj šele v osmi razred, staršem pomojem še ni treba vedeti. verjamem, da veš kaj čutiš, ampak mogoče se vseeno še kaj spremeni. se mi zdi pa super, da si se zaupala prijateljicam :) za tega fanta pa... no, pomojem se z njim res ni več vredno ukvarjati. sicer je tudi zelo mogoče, da se dela le nekega frajerja in ti ponavadi zelo na glas izražajo svoje mnenje in seveda ne podbirajo takih bedarij (upam, da razumeš, da ne mislim resno :)), kot je lgbtq+. vseeno pa to ni prav. saj sem rekla, ne se več ozirat nanj :/
4) očitno je, da so tvoji starši zelo strogi, oz. celo malo prestrogi. seveda ni nič narobe s tem, da bi radi, da prideš na čim boljšo šolo, je pa resnično pretirano. imam eno prijateljico, ki ima tudi precej stroge starše (pa vseeno ne tako, kot so tvoji) in ona se dobesedno cele dneve uči. ja, saj je fajn, da kaj znaš, ampak malo prostega časa pa tudi nobenemu še ni škodilo, ane? in iskreno mislim, da boš starše zelo težko prepričala v nasprotno (vsaj tej moji prijateljici še ni uspelo :/). sicer se mi zdi, da tvoja starša ne prisegata ravno na pogovore, vendar je to pomojem edina opcija. povej jima, da pretiravata, da se bi ti itak učila v vsakem primeru, ker nimaš želje dobiti dvojke. lepo jima povej, da v resnici zelo ceniš, da "skrbita" za tvojo prihodnost, ampak, da znaš poskrbeti sama. če ne bo vžgalo, jima daj ponudbo, da te lahko naslednjič, ko se boš učila, na koncu sprašujeta. takrat poskrbi, da boš znala, da bosta videla, da si se lepo naučila, tudi, če ni bilo vse po njunem urniku :)
5) mislim, da se vsi strinjamo, da ni okej, da te oči nahruli, ker si se rezala. če se bo to še kdaj ponovilo zaradi kakršnega koli razloga, le pripomni, da bi mogoče normalen pogovor pomagal. ponavadi se stvari ne izboljšujejo s pristopom dretja, ampak tukaj bi mogoče lahko celo pomagalo. torej se lahko naslednjič, ko bo kaj takega le zadereš nazaj, da kakšen pogovor kdaj pa kdaj ne bi škodil. lahko izrabiš najboljšo taktiko pri starših (vsaj pri meni deluje. no, ne da to počnem velikokrat, ampak ko pa, deluje izjemno, heh :)). reci, da imajo vsi drugi boljše starše in, da bi na tem mestu veliko raje videla, da onadva ne bi bila tvoja starša, ker bi morala že zdavnaj videti, da se stvari ne rešuje na tak način. če te bodo premagale solze, naj te.
če se situacija tudi po pogovoru (oz., če se niti pogovoriti ne bosta hotela :/) ne bo izboljšala, je verjetno pravi čas, da se v šoli pogovoriš s psihologinjo. s tem mislim, če bo karkoli. tudi glede hujšanja in glede tega, da ti starši govorijo, da si se zredila :/
6) umm... tu ti res ne vem pomagati. lahko ti le še enkrat napišem, da se najprej poskusi s starši normalno pogovoriti (ubistvu vse enako kot glede rezanja). in res mi je žal, da se tako počutiš, ampak saj veš, da si popolna taka kot si, ane? upam, da ti je to jasno in, da razumeš, da ti ni treba shujšati, da boš lepa. razumem, da te osrečuje že le to, da ne ješ, ampak vseeno poskusi kaj dati vase. za začetek malo, nato malo več in tako naprej. mogoče bi ti bilo lažje, če ješ sadje. sadje je sladko, ne redi, je trenutno zelo dostopno, pa še zdravo :) mahh, na žalost je to to, kar ti lahko na tej točki povem, oprosti :/
7) mislim, da bi bilo najbolje, da se spet prijateljicam izpoveš in jim priznaš, da nerada ješ. v šoli te bodo na ta način lahko branile, pred vsemi osebki, ki mislijo, da je s tabo nekaj narobe. poleg tega, pa ti bodo verjetno lažje pomagale in te "prisilile", da kaj več poješ. povej jim tudi to o starših. itak pa mislim, da bi bilo fajn, da že takoj v septembru greš do psihologinja/učiteljice in se pogovorite o vsemu. sklepam, da bi pomagalo, če bi na kakšen pogovor pripeljali tvoje starše, da bodo končno dojeli, da so prvo kot prvo prezahtevni, da si ti v dokaj hudi stiski in da bo le še slabše, če se bodo še naprej tako obnašali (očitno je vse precej zmedeno, ker ti enkrat rečem, da je bolje, če se s starši najprej pogovoriš in greš nato do psihologinje, drugi napišem obratno... naredi kakor se tebi zdi bolje, heh :))
8) glede kajenja: ja, si poskusila in ti je žal in pač ne boš več. verjemi, da bo velika večina ljudi eno cigareto pokadila v svojem življenju. važno je potem ali boš poskusil še drugo in tretjo in si potem kupil svojo škatlico, ali pa se zavedaš, da kajenje ni uredu in prenehaš (no, ne rečem, da te pri 17 ne bo še enkrat zaneslo in, da ne boš poskusila, ampak to nič ne pomeni!!) skratka, to ni nič takega, obljubila si si, da ne boš in zdaj daj svoji obljubi še eno življenje ;)
9) rekla bi, da si že kar v depresiji. še enkrat ti polagam na srce, da se o tem pogovoriš s svojimi prijateljicami (ker mislim, da je jasno, da na starše ne moraš računati), če ti ne bo pomagalo, pa počakaj do šole in tam obišči psihologinjo :) in glede takega stanja in šole ne skrbi. vse bo okej, lahko se boš zaupala prijateljicam, poleg tega pa boš v šoli s prijatelji in te bo zagotovo razvedrilo :)
uhh, ne znam ti preveč dobro pomagati v tem primeru, vseeno pa upam, da ti vsaj malo pride prav :)
kamilica <33
oprosti, da sem tako zmedeno napisala... da smo si na jasnem: jaz bi najprej vse povedala prijateljicam, nato bi se poskusila pogovoriti s starši in, mogoče vseeno šla v septembru k psihologinji :)
in če rabiš kdaj kakšen pogovor, sem ti na voljo <3
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
živjo, zelo mi je žal za vse te tvoje presnete probleme
1. veš ti kar pusti tega tvojga "popularnega ljubčka" ker si te ne zasluži, za valeto si boš že koga najdla sicer je pa sam en ples
2. za starše, jojjoj ressssssssssssss i ježal n to da se ves čas derejo in celo pretepajo res ni ok. pogovori se z kom ki mu zaupaš res zaupaš - odraslo osebo npr. teto, babi, dedi itd.
vem da je tale odgovor čisto kratek, ampak ne znam napisat kaj več ampak upam, da se vsi te tvoji problemi rešijo
pa še nekaj, res ti ni treba hujšat če ti kdo reče da si se zredila ti sam presliši to res <3
lp
1. veš ti kar pusti tega tvojga "popularnega ljubčka" ker si te ne zasluži, za valeto si boš že koga najdla sicer je pa sam en ples
2. za starše, jojjoj ressssssssssssss i ježal n to da se ves čas derejo in celo pretepajo res ni ok. pogovori se z kom ki mu zaupaš res zaupaš - odraslo osebo npr. teto, babi, dedi itd.
vem da je tale odgovor čisto kratek, ampak ne znam napisat kaj več ampak upam, da se vsi te tvoji problemi rešijo
pa še nekaj, res ti ni treba hujšat če ti kdo reče da si se zredila ti sam presliši to res <3
lp
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zaradi staršev pokliči TOM telefon.
1
Moj odgovor:
HelpGirl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
pomagajte če veste odgovor
Hej,
Se iskreno opravičujem, če ne bo vse slovnično pravilno zapisano. Vem, da je lažje napisati v neknjižnem jeziku, je pa lažje berljivo v knjižnem.
Skratka, zdaj gremo lahko k mojemu problemu.
Kaj želim od vas? Stara sem 11, upam da boste iz mojih znakov lahko razbrali, ali sem že v puberteti.
1. Prsi.
Baje, da boli, ko ti rastejo. In da ko jih primeš, da se zdi, da je spodaj ena bunkica. No, moje prsi so nekoliko večje kot od tistih punc, ki so stare tam nekje 6 let. Bolijo me ne, spodaj čutim nekaj, ampak ne vem ali je to ta bunkica ali ni.
2. Dlake.
Moje na spolovilu so take kratke(mislim da pol centimetra, toliko sem ocenila) in zaenkrat še bolj svetle, ampak imam občutek, da postajajo črne. Pod pazduho so tudi take svetle, temne še ne. Na nogah so temne in bolj goste, vendar se od razdalje enega metra ne vidijo.
3. Beli tok.
Na spodnjih hlačah imam vsak dan en rjav in smrdeč madež. Do ni blato, ker madež ni na predelu, kjer imam rit.
4. Potenje in mastni lasje.
Potim se malo bolj kot ponavadi, ampak ne zelo. Mami pravi, da opaža, da moji lasje postajajo bolj mastni.
Skratka, hvala vam za odgovore!
En lep pozdrav vsem PILovcem.
Se iskreno opravičujem, če ne bo vse slovnično pravilno zapisano. Vem, da je lažje napisati v neknjižnem jeziku, je pa lažje berljivo v knjižnem.
Skratka, zdaj gremo lahko k mojemu problemu.
Kaj želim od vas? Stara sem 11, upam da boste iz mojih znakov lahko razbrali, ali sem že v puberteti.
1. Prsi.
Baje, da boli, ko ti rastejo. In da ko jih primeš, da se zdi, da je spodaj ena bunkica. No, moje prsi so nekoliko večje kot od tistih punc, ki so stare tam nekje 6 let. Bolijo me ne, spodaj čutim nekaj, ampak ne vem ali je to ta bunkica ali ni.
2. Dlake.
Moje na spolovilu so take kratke(mislim da pol centimetra, toliko sem ocenila) in zaenkrat še bolj svetle, ampak imam občutek, da postajajo črne. Pod pazduho so tudi take svetle, temne še ne. Na nogah so temne in bolj goste, vendar se od razdalje enega metra ne vidijo.
3. Beli tok.
Na spodnjih hlačah imam vsak dan en rjav in smrdeč madež. Do ni blato, ker madež ni na predelu, kjer imam rit.
4. Potenje in mastni lasje.
Potim se malo bolj kot ponavadi, ampak ne zelo. Mami pravi, da opaža, da moji lasje postajajo bolj mastni.
Skratka, hvala vam za odgovore!
En lep pozdrav vsem PILovcem.
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
.png "Druščina 5"){kind=small}