Pozdravljen!

Če te prav razumem, ugotavljaš, da poješ veliko manj kalorij, kot bi jih moral, da prekomerni telovadiš in ne moreš nehati šteti kalorij.

Takšno vedenje lahko vodi v motnje hranjenja. Pohvalno je, da si ugotovil, da imaš problem in prosil za pomoč.

Kot si že sam ugotovil, športno aktivni najstniki potrebujejo okrog 2000 kalorij na dan. 500 kalorij na dan je premalo tudi za odraslo osebo in uživanje tako majhne količine hrane je lahko izjemno škodljivo. Pri osebah brez zdravstevnih težav štetje kalorij ni potrebno.

Priporočam ti, da za svoje težave čim prej poveš odrasli osebi, ki ji zaupaš, saj boš najverjetneje potreboval pomoč.

Glede na to, da si veliko fizično aktiven, je verjetnost, da bi bil nezdravo težek, izjemno majhna. Brez skrbi lahko poješ toliko hrane kot je potrebuješ, da si sit, kar je lahko v najstniških letih kar precej.

Priporočam ti, da začasno na vseh družabnih omrežjih nehaš spremljati vsebine povezane z zdravo prehrano ali hujšanjem. Te vsebine velikokrat promovirajo nezdrave načine prehranjevanja in poudarjajo pomen nizke telesne teže pri ohranjanju zdravja ter tako povečujejo skrb, ki jo ljudje čutijo v zvezi s svojo telesno težo.

Svoje starše lahko prosiš, da z živil odstranjo oziroma prečrtajo podatke o kalorijah ali pa to storiš sam. Tako boš težje preverjal te informacije. Mogoče ti bo lažje, če poskušaš zaužiti več hrane v obliki tekočine, npr. smutijev, proteinskih napitkov, tekočega jogurta … Tako lahko zaužiješ več hranilnih snovi, brez da bi se moral posebej ukvarjati s pripravo hrane in je tudi manjša možnost, da si med pripravo ali med uživanjem obroka premisliš in ga ne poješ. Če za štetje kalorij uporabljaš aplikacijo, jo izbriši. Če uporabljaš zvezek, ga vrži stran. Če kljub temu ne boš mogel zaužiti dovolj hrane, poskusi biti manj telesno aktiven. Ena ura vadbe na dan bo v tvojem primeru povsem dovolj za ohranjanje zdravja.

Vsekakor bi bilo to dobro omeniti osebnemu zdravniku (lahko tudi psihologu, če boš poiskal takšno pomoč, kar bi ti lahko koristilo). V tvoji starosti je namreč tudi kratkotrajnejše stradanje lahko škodljivo. Psiholog se bo najverjetneje s tabo pogovarjal o razlogih za obsesijo s kalorijami.