Prosim preberi
5
Sploh ne vem zakaj pišem sem samo nekaj spodbude potrebujem. Prosim za kakršenkoli odgovor.
Včeraj zvečer mi je umrl dedi in danes sem bila pri babi cel dan. Tam sem bila ves cas sama in zdelo se mi je kakor da sem zrak. Zdi se mi da so pozabili da sem tudi jaz žalostna. Lep dan:pensive:.
Včeraj zvečer mi je umrl dedi in danes sem bila pri babi cel dan. Tam sem bila ves cas sama in zdelo se mi je kakor da sem zrak. Zdi se mi da so pozabili da sem tudi jaz žalostna. Lep dan:pensive:.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ohh, moja iskreno sožalje
vem kako je ko ti umre bližnji in razumem tvojo stisko
ne sekiraj se preveč, tvoj dedi bi želel da se sicer spominjaš nanj ampak se ne sekiraš in živiš lepo srečno življenje :)
ko nekdo umre, pomeni, da je dal svoje življenje skozi in je svoje za svet oddelal, storil je toliko dobrih stvari, da si mora zdaj odpočiti :relieved:
babica te bo siguno razumela in skupaj bosta lahko dali to stisko skozi
upam da sm te vsaj malo pomirila
vem kako je ko ti umre bližnji in razumem tvojo stisko
ne sekiraj se preveč, tvoj dedi bi želel da se sicer spominjaš nanj ampak se ne sekiraš in živiš lepo srečno življenje :)
ko nekdo umre, pomeni, da je dal svoje življenje skozi in je svoje za svet oddelal, storil je toliko dobrih stvari, da si mora zdaj odpočiti :relieved:
babica te bo siguno razumela in skupaj bosta lahko dali to stisko skozi
upam da sm te vsaj malo pomirila
8
Moje iskreno sožalje, čez čas ti ne bo tako hudo. Dedi bo vedno s tabo in gledal te bo in bil ponosen nate za vse stvari ki jih boš naredila v svojem prekrasnem življenjem.
ISKERNOO SOŽALJE
KAKŠEN NASVET PA RABIŠ
KAKŠEN NASVET PA RABIŠ
Tudi moje iskreno sožalje.
Verjetno ti je zelo hudo ampak je zagotovo tvoj dedek srečen naj te nič ne skrbi. Verjetno ga zelo pogrešaš ampak ne razmišljajo preveč v tem. Pojdi raje naprej življenje ni večno ,to bi zagotovo dedek hotel od tebe. In potolaži babico in bodi čim več z njo .Verjetno je zelo žalostna in neve kaj bi . Zdaj te najbolj potrebuje.
Verjetno ti je zelo hudo ampak je zagotovo tvoj dedek srečen naj te nič ne skrbi. Verjetno ga zelo pogrešaš ampak ne razmišljajo preveč v tem. Pojdi raje naprej življenje ni večno ,to bi zagotovo dedek hotel od tebe. In potolaži babico in bodi čim več z njo .Verjetno je zelo žalostna in neve kaj bi . Zdaj te najbolj potrebuje.
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Moje sožalje. Sej bo čez nekaj časa bolje boš videla. Z babi se pa kar veliko druži zdaj.
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Moje sožalje. Meni ni umrl/umrla še nobena/noben stari starš, zato poskušam čimbolj sočustvovati s teboj.
U.:disappointed:
U.:disappointed:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Moje iskrenosožalje vem kako ti je. Žalujem s tabo. :broken_heart::sob::sob: vem kaj pišem ker vem kako je to
Če je žalosten gdo drug sm tudi jas. Tvoja neznana prijateljica Aneja :heart:
Če je žalosten gdo drug sm tudi jas. Tvoja neznana prijateljica Aneja :heart:
0
Aneja
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Pomisli na vse sobre trenutke z njim. Spoznala bos koliko si v resnici hvalezna, da si ga poznala in da je bil tvoj ded.
0
Margo
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Moje sožalje...:sob::broken_heart:
Upam, da boš kmalu bolje, ker poznam občutek, ko ti eden od bližnjih umre:disappointed_relieved:
Upam, da boš kmalu bolje, ker poznam občutek, ko ti eden od bližnjih umre:disappointed_relieved:
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
joo sej bo. bo minilo. tvoji domači so pod pritiskom. pomoje ne mislijo o čem drugem kot o dediju. počakaj kak teden , mesec pa si boste opomogli. vse bo ok. ne zapiraj se vase.
lp. fajn se mej
lp. fajn se mej
3
Ema p
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Moje sožalje.
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Moje sožalje.:(
0
star wars
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Iskreno sožalje. Stara sem 10 let.
Enako, dedi mi je umrl ko sem bila stara 4.
Pomenil mi je vse na svetu, čeprav se tega preden je umrl nisem najbolj zavedala. Že 6 let ga ni več. In videla boš. Kmalu te to ne bo več morilo ampak to preprosto sprejmeš kot del življenja. Vedno ko ga pogrešaš je vredno potočiti kakšno solzo (govorim iz lastnih iskušenj saj nikoli nisem hotela jokati ker so se potem tudi ostali). Ko si žalostna in obujaš spomine nanj, se vedno spomni v kakšni luči bi te sedaj rad videl. Sigurno ne žalostno in potrto verjetno pa veselo. Kar se tiče sorodnikov vem. Moj dedi mi je umrl en dan pred sestrinim r.d.-jem. Praznovanje takrat ni bilo nevem kaj saj se noben ni z nikomer pogovarjal in enako sem se počutila izločeno. Vendar moreš vedeti da nisi žalostna samo ti ampak tudi ostali. Takrat jim ni do druženja. Upam da sem ti vsaj malo pomagala.
Enako, dedi mi je umrl ko sem bila stara 4.
Pomenil mi je vse na svetu, čeprav se tega preden je umrl nisem najbolj zavedala. Že 6 let ga ni več. In videla boš. Kmalu te to ne bo več morilo ampak to preprosto sprejmeš kot del življenja. Vedno ko ga pogrešaš je vredno potočiti kakšno solzo (govorim iz lastnih iskušenj saj nikoli nisem hotela jokati ker so se potem tudi ostali). Ko si žalostna in obujaš spomine nanj, se vedno spomni v kakšni luči bi te sedaj rad videl. Sigurno ne žalostno in potrto verjetno pa veselo. Kar se tiče sorodnikov vem. Moj dedi mi je umrl en dan pred sestrinim r.d.-jem. Praznovanje takrat ni bilo nevem kaj saj se noben ni z nikomer pogovarjal in enako sem se počutila izločeno. Vendar moreš vedeti da nisi žalostna samo ti ampak tudi ostali. Takrat jim ni do druženja. Upam da sem ti vsaj malo pomagala.
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hoj,
vem, da ti je težko in čez čas boš prebolela. Verjemi pa da nisi zrak.
Vsak človek ima bližnjega. Malo se umiri in pozabi nadogodek.
Preberi dobro knjigo in ne bo ti več težko! Ne skrbi.
Upam, da sem pomagala!
vem, da ti je težko in čez čas boš prebolela. Verjemi pa da nisi zrak.
Vsak človek ima bližnjega. Malo se umiri in pozabi nadogodek.
Preberi dobro knjigo in ne bo ti več težko! Ne skrbi.
Upam, da sem pomagala!
0
Jaffa44
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Moje iskreno sožalje:sleepy:. Meni je tudi umrl dedek, ampak pred dvemi leti.
Povsem se sočustvujem s tabo:neutral_face:
Povsem se sočustvujem s tabo:neutral_face:
0
Måneskinlover
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.


