te razumem to sem že doživela.Moj ati se je zmenil z učiteljico da dopoldan in zvečer lahko pokličem domov.Nasljednjič ko sem šla na tabor za 2 dni sem ponovila in zdaj lahko preživim v šoli v naravi.
USPELO TI IN VERJAMEM VATE:kissing_heart:

Hi :wave:!
Jaz imam skoraj isti problem. Res sovražim šole v naravi zaradi mnogo razlogov, med drugim tudi močnrga domotožja in najhuje mi je bilo, ko sem bila čisto sama v tišini. Takrat sem ugotovila, da je najhuje in največ možnosti, da se zjokaš. Mene so velikokrat v življenju in tudi zdaj klicali jokica in jaz sem ful občutljiva oseba in sem se mnogokrat zato jokala, čeprav podpore pri tem ravno nisem dobila, temveč še več negativnih komrntarjev. Moraš pa nekaj vedeti. Z jokanjem ni nič narobe, v katerikoli situaciji in okoliščinah. Vsak psiholog bi ti rekel, da jokaj, kadar čutiš to. Vem, da je kdaj in tudi v tem primeru bolje skrivati jok, ampak raje ga ne, saj škodo delaš sebi. Verjetno si prav tako kot jaz visoko občutljiva oseba. To pomeni, da je najin živčni sistem bolj občutljiv kot od ostalih in se hitro vzdraži že ob manjših stvareh. Ampak to je ok! Misi čudna, si le visoko občutljiva oseba!
Zdaj pa mislim, da je dosti od te teme. O tem govorim, ker imam veliko izkušenj na tem in sem veliko raziskovala o tej temi. Omenila si izgovore.Tudi jaz sem resno razmišljala o tem, a nise tega storila. Vprašaj se: Kaj boš s tem dosegla, da lažeš lastnim staršem? Morda se sploh ne boš počutila bolje. In isto, ko boš morala lagati sošolcem (posebej, če imaš dobre).
Predlagam, da se s starši pogovoriš in jim poveš vse to in kdo ve, morda ti bodo dovolili, da ne greš :wink:. Vendar če razmisliš, enkrat se boš preselila na samo, kjer ne bo staršev. Šola v naravi je lahko super prilika, da se na to pripraviš. Poleg tega, pa se lahko naučiš premagati strah in si zadaš izziv, da greš.Tako lahko postaneš še močnejša oseba. Kdo ve, morda se boš imela zakon in boš prišla nazaj nasmejana.
Na začerku sem omenjala, kdaj je največ možnosti za jok in zdaj ti bom napisala nekaj predlogov, kako se odvrniti od joka in preusmiriti misli:
- jaz si zelo rada zmišljujem zgodbe in tudi ti si jih lahko in boš čisto notri padla, le ne sme biti kaj povezano s tvojim problemom
- lahko si zapoješ (ne na glas, ampak če si res sama, tudi lahko) veselo pesem, ki ti je všeč, nikakor pa ne malo bolj žalostnih (to se je meni zgodilo, da mi je bila pred kratkim všeč ena malo žalostna skladba in sem si jo "predvajala" in je bilo samo še slabše)
- če lahko, najdi družbo in se nujno veselo pogovarjaj o čemer koli
Če gre z vami prijazna učiteljica, jo lahko prosiš, da pokličeš starše iz njenega telefona in ji na kratko vse razložiš. Jaz tega nisem probala (vsaj mislim), ampak pomoje bi bila po koncu klica še bolj potrta. Če ti tako ne misliš, poskusi.
In še za konec, ostani predvsem oltimistična in tudi realna nikakor pa ne pesemistična.
Vse dobro :hugging:!

Pozdravljena!

Popolnoma normalno je, da pogrešaš dom, ko si v šoli v naravi. Če ne želiš iti, lahko poveš, da ne boš šla. Nobenemu nisi dolžna razlage. Lahko preprosto rečeš, da te dejavnosti, ki jih boste delali tam, ne zanimajo in boš rajši doma.

Kot si povedala, pa veš, da se bodo drugi v šoli v naravi zabavali in da boš imela slabo vest, če ne boš šla. Razumljivo je, da si kljub domotožju želiš iti.

Če lahko, poskusi zdaj med počitnicami večkrat kam iti, tako da si stran od svoje mame. Lahko recimo eno noč prespiš pri kakšni prijateljici, pri starih starših ali drugih sorodnikih. Večkrat kot boš to naredila, lažje ti bo. Sčasoma boš lahko brez problemov več dni stran od svojega doma.

Kot so ti napisali, se lahko z učiteljico dogovoriš, da ti dovolijo, da večkrat pokličeš domov. Da ti bo lažje, lahko zraven prineseš tudi kakšne stvari, ki te spominjajo na dom, npr. plišasto igračko, kakšno fotografijo ... Seveda pa se lahko zgodi, da boš zaradi tega domače pogrešala še bolj. Če imaš težavo jesti zaradi domotožja, si lahko od doma prineseš kakšne prigrizke, ki jih imaš rada (če je to dovoljeno).

S svojo mamo se pogovori o svojih skrbeh. Lahko ti že vnaprej pove, kaj lahko narediš, če imaš kakšne problem, da ti bo potem lažje. Lahko jo tudi prosiš, če ti napiše eno prijazno sporočilo za vsaki dan in si jih zapakira v kuverte in nato pa ti vsak dan eno odpreš dokler ne greš domov.

Ko boš začela pogrešati starše, se poskusi zamotiti, tako kot so ti že drugi svetovali. Najverjetneje bo na voljo veliko zabavnih dejavnosti in boš sčasoma pozabila na dom.

Pomembno je tudi, da veš, da lahko greš v primeru hudih težav (npr. če zboliš, se poškoduješ ...), vedno domov, tako da ni potrebe, da te skrbi, da bi morala ostati v šoli v naravi, če bi se ti kaj zgodilo.