Hej ovo,

pohvalno od tebe, da se tako trudiš zanj, da bi mu pomagala. Najprej bi rekel, da je to kar težka stvar, če si nekomu ob strani, ki ima težave z duševnim zdravjem. Poudaril bi, da čeprav je lepo, da se trudiš, je pomembno imeti v mislih, da nisi ti odgovorna zanj. Nisi kriva za njegove težave, nisi odgovorna za to, da jih rešuješ, tako da si ne očitaj, če bo še naprej imel težave. Če ima težave, mora tudi sam delati na tem in govoriti s šolsko svetovalno delavko, z zdravnikom, psihologom, ... odvisno od vrste težave in intenzivnosti.

Ljudem s takšnimi težavami ni lahko. Če so tesnobni ali depresivni ali kaj podobnega, je njihov pogled na svet in na druge ljudi lahko zamegljen. Včasih nehote druge krivijo za svoje težave in vanje usmerjajo nezadovoljstvo, ki ga v resnici doživljajo sami v povezavi s svojim življenjem. Kot prijateljica je prav, da to razumeš in mu skušaš odpuščati takšne izbruhe. A če bo kadarkoli postalo preveč naporno, preveč žaljivo ali kaj podobnega, potem je prav, da se umakneš. To ne pomeni, da nujno prekineš prijateljstvo. Samo dopustiš si več časa zase in za svoje potrebe. Poveš mu, kdaj si mu lahko na voljo, kdaj ne. Kljub lastnim težavam, bo moral to razumeti in upoštevati tvoje meje. Povej mu tudi, da se zelo trudiš in da so te njegove besede prizadele. Kot rečeno, kljub svojim težavam, se mora tudi zavedati, da ni prav se kar tako jeziti na ljudi, ki mu pomagajo. Težave z duševnim zdravjem niso izgovor za žaljenje drugih.

Če bo prijatelju kdaj res hudo in mu ne boš na voljo, se lahko brez zadržkov obrne na naslednje številke:
- TOM telefon: 116 111 (med 12. in 20. uro, brezplačno, uporabiš lahko tudi e-pošto tom@zpms.si)
- Klic v duševni stiski: 01 520 99 00 (zvečer in ponoči: med 19. in 7. uro zjutraj)
- Zaupni telefon Samarijan: 116 123 (24 ur na dan brezplačno)

Lepo bodi in srečno s prijateljem! :)