hej, tvoje počutje ni ok a vseeno je in ti to čutiš. Verjetno moj komentar ne bo spremenil tvojega življenja a upam da ti bo olajšal vsakodnevno slabost v mnogo pomenih. Najprej se bom dotaknila samoposkodovanja, vedeti moraš da si ena in edina na vsem svetu in si zelo vredena vsega. Mogoče pomisliš koliko ljudi je na svetu in da si ti le ena pika med vseemi, a smo vseeno vsi velik del te sestavljanske sveta vsak lahko pripomore k lepšemu svetu in je zelo pomemben del! Če ne drugega pomisli koliko ti pomeniš ljudem in koliko oni tebi. pa naj bo to družina, prijatelji ali samo sosed/soseda... Vsak dan pomisli na nekaj dobrega pa tudi če pišeš ne vem knjigo in vsak dan napišeš dva povedi, s konstantnostjo bo to velik uspeh. Najdi si cilje ki ti bodo veliko pomenili na dolgi rok, vem da velikokrat ni ensotavno ampak se moraš v to prisiliti, tako ti bo lažje! Glede teže pa ne vem ali si res prekomerno težeka ampak vseeno jesti MORAŠ za vsakodnevno delo anje, jej tisto kar ti je dobro in v večini tudi zdravo. Tudi z zdravo prehrano dobimo nekaj volje in energije. Bdw zabavno je tudi če sam kdaj kaj pripraviš, ni treba da je nem kaj ampak da je.
Nisem psihologinja ali zdravnica, zato so to le moja mišljenja. Upam da sem ti vseeno pomagala.
Če pa bi se ti stanje slabšalo pa ti priporočam pogovor pri šolskih psihologinjah ali pri razredničarki, ali pa pri zdravniku. če ti bi bilo lažje obstaja tudi anonimni Tom telefon, ki bi ti zagotovo priskočil na pomoč.
Super si takšna kot si, že zato jer si tukaj in iščeš rešitev!

hej.To je pa hudo...Nevem kako naj ti svetujem. Tudi jaz sem sla skoz eno tako obdobje, ki je minilo, pa sploh ne vem kako( sej je bla lažja situacija ampak vseen), pac to bo zdej mal glupo, ampak za vsakim dežjem posije sonce... Mislim da gre vsak cez ta obdobja drugace, pojma nimam kako nej ti pomagam ceprov sem sla ces vse to. ko sem bla ful slabe volje sem navvila svojo naj pesem na najvecjo glasnost, globoko dihala, jokala (dramatiziram)... ampak je slo stran in zdej, mah ni popolno ampak bo. Enkrat bo vsega tega konec, vrjemi da je blizje kot se ti zdi... edino kar ti lahko recem je da si najd ljudi okol katerih bos srecna in bod v njihovi blizini cim vec casa... ce bo pa kdaj ful slabo, al pa bos rabla pogovor je tuki tom telefon ( ceprov mene niso vzel resno in to zna bit prov tecno) al pa pis sem... uglavnem vedi da nisi sama v tem, tuki so ljudje ki so te pripravljeni poslusat. sorry ker ti ne znam pomagat, ampak vseeno se pocutm dolzno,da napism to sporocilo.

oj jst ti bom napisala iz mojih izkusn pac jst sm v istm polozaju in vem da ni lahko.Meni je pred enim letom umrla najbolsa oseba v mojem zivljenju in me je zlomil pol sm pa se dva tedna kasnej padla dol iz konja in me je resilc odpelu pa se iz otrostva mam tezave.no ja jst sm si oblubla da bom to prezvela da si bom po tem rekla tezko je blo ampak sm prezivela dej si u glavo da bos to nrdila zase.upam da sm ti kej pomagala