STRAH
1
lol_123
Živijo,
zelo rada poslušam Kpop in Južna Koreja je moja iz med mojih najljubših držav. Zelo si želim iti v Korejo, ampak ne moram. Danes sem srečala polno azijcev (Korejcev, Japoncev, Kitajcov), hotela sem iti do kakšnega Korejca in ga sem hotela pozdraviti po korejsko pa se mal z njim malo poklepetati, ampak ni bilo to, kar sem si želela. Strah me je bilo in se spreševala: Kaj naj jim rečem, ko jih pozdravim? Kako naj odregiram na njihovo vprašanje? itd. Zelo si res želim kakšnega Korejca ali Azijca za prijatelja. Vem, da je to čudno, da pristopiš nekumu in se začneš z njim pogovarjat, ki ga sploh ne poznaš. Imela sem priložnost srečati in spoznati kakšnega Korejca, ampak sem jo uničila:sob:. Vedno me je strah pristopiti nekomu in se z njim pogovarjati, to je samo problem z Korejci oz. z Azijcimi. Kaj naj naredim, da premagam strah? Kako naj začnem z pogovorom?
To je bila dobra priložnost, ampak sem si jo uničila:sob:. Pa še mladi so bili:sob:. Moj ati mi je rekel, da me bo čez dve leti peljal v Južno Korejo, ampak to je še dolga pot:sob:. Prosim pomagajte mi pri strahu:sob:. Hvala za vse odgovore.
zelo rada poslušam Kpop in Južna Koreja je moja iz med mojih najljubših držav. Zelo si želim iti v Korejo, ampak ne moram. Danes sem srečala polno azijcev (Korejcev, Japoncev, Kitajcov), hotela sem iti do kakšnega Korejca in ga sem hotela pozdraviti po korejsko pa se mal z njim malo poklepetati, ampak ni bilo to, kar sem si želela. Strah me je bilo in se spreševala: Kaj naj jim rečem, ko jih pozdravim? Kako naj odregiram na njihovo vprašanje? itd. Zelo si res želim kakšnega Korejca ali Azijca za prijatelja. Vem, da je to čudno, da pristopiš nekumu in se začneš z njim pogovarjat, ki ga sploh ne poznaš. Imela sem priložnost srečati in spoznati kakšnega Korejca, ampak sem jo uničila:sob:. Vedno me je strah pristopiti nekomu in se z njim pogovarjati, to je samo problem z Korejci oz. z Azijcimi. Kaj naj naredim, da premagam strah? Kako naj začnem z pogovorom?
To je bila dobra priložnost, ampak sem si jo uničila:sob:. Pa še mladi so bili:sob:. Moj ati mi je rekel, da me bo čez dve leti peljal v Južno Korejo, ampak to je še dolga pot:sob:. Prosim pomagajte mi pri strahu:sob:. Hvala za vse odgovore.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
okej
zdj nevem men se zdi ful cudn to da sam zarad narodnosti nekoga hocs bit prjatlca z njimi ampak okj
pa bod vesela da te bo sploh peljal, ker ni ne malo denarja, uzel si bo cas.
zdj nevem men se zdi ful cudn to da sam zarad narodnosti nekoga hocs bit prjatlca z njimi ampak okj
pa bod vesela da te bo sploh peljal, ker ni ne malo denarja, uzel si bo cas.
8
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
oj. jz mam podobn problemcek sam lj maybe boš pa enkrat z kom takšnim prjatlca ampak tko real friend idk.
0
army girl
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Pozdravljena!
Če te je strah pristopiti k drugim ljudem in začeti pogovor, je sicer verjetno najboljši način, da premagaš svoj strah, da se direktno soočiš z njim in se enkrat "prisiliš", da pristopiš k nekomu. To je lahko zelo strašljivo, zato lahko pred tem opraviš nekaj korakov, ki ti morda to olajšajo. Na pristopanje k nekomu in začenjanje pogovora se lahko na primer pripraviš v naprej. Še preden pristopiš do osebe lahko razmisliš kaj bi to osebo vprašala in o kakšnih temah bi se z njo pogovarjala. Morda lahko tudi na samem poskusiš "zvaditi" pristopanje k drugi osebi, saj če to večkrat ponoviš, ti je lahko morda lažje potem v resnični situaciji. Prav tako lahko začneš postopoma pristopati k ljudem. Če te je najbolj strah pristopiti k nekomu, za kogar si resnično želiš, da bi bila prijatelja, lahko začenjanje pogovorov prej zvadiš v kakšni drugi situaciji. Na primer, pristopiš lahko do kakšnega neznanca, za katerega ti ni resnično pomembno kaj si misli o tebi in nimaš resnične želje ostati v stiku z njim. Zaradi tega se morda ne boš toliko obremenjevala kako boš delovala v tej situaciji, bo pa to odlična priložnost, da se preizkusiš v začenjanju pogovorov. Prav tako pa je pomembno, da se vprašaš zakaj točno te je sploh strah pristopiti k ljudem. A je to zato, ker si želiš, da bi jim bila všeč? Delaj na svoji samozavesti in verjemi, da si super takšna kot si. Če zaupaš vase, potem ti bo tudi lažje vstopati v kontakt z ostalimi.
Upam, da ti karkoli od tega kaj pomaga :)
Če te je strah pristopiti k drugim ljudem in začeti pogovor, je sicer verjetno najboljši način, da premagaš svoj strah, da se direktno soočiš z njim in se enkrat "prisiliš", da pristopiš k nekomu. To je lahko zelo strašljivo, zato lahko pred tem opraviš nekaj korakov, ki ti morda to olajšajo. Na pristopanje k nekomu in začenjanje pogovora se lahko na primer pripraviš v naprej. Še preden pristopiš do osebe lahko razmisliš kaj bi to osebo vprašala in o kakšnih temah bi se z njo pogovarjala. Morda lahko tudi na samem poskusiš "zvaditi" pristopanje k drugi osebi, saj če to večkrat ponoviš, ti je lahko morda lažje potem v resnični situaciji. Prav tako lahko začneš postopoma pristopati k ljudem. Če te je najbolj strah pristopiti k nekomu, za kogar si resnično želiš, da bi bila prijatelja, lahko začenjanje pogovorov prej zvadiš v kakšni drugi situaciji. Na primer, pristopiš lahko do kakšnega neznanca, za katerega ti ni resnično pomembno kaj si misli o tebi in nimaš resnične želje ostati v stiku z njim. Zaradi tega se morda ne boš toliko obremenjevala kako boš delovala v tej situaciji, bo pa to odlična priložnost, da se preizkusiš v začenjanju pogovorov. Prav tako pa je pomembno, da se vprašaš zakaj točno te je sploh strah pristopiti k ljudem. A je to zato, ker si želiš, da bi jim bila všeč? Delaj na svoji samozavesti in verjemi, da si super takšna kot si. Če zaupaš vase, potem ti bo tudi lažje vstopati v kontakt z ostalimi.
Upam, da ti karkoli od tega kaj pomaga :)
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
sej boš mela še prilike, v lublani je polhn azijskih turistov
0
Moj odgovor:
Just a person
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
S čim blokirat aplikacije + zasvojenost
Dan, mene zanima če kdo pozna kako varno aplikacijo za na telefon, s kero lahko blokiraš sam sebi aplikacije ali pa nastaviš omejitev (ki je ni mogoče ignorirat) in izklopit fon po določeni uri zvečer...
zdej sem 16 in je family link nekako potekel, dejansko obžalujem vse skupaj in si želim da nikoli ne bi dobila fona... like zakaj smo ljudje tako nekomunikativni in smo ves čas sam na teh damn fonih? Življenje izgublja smisel in že več let razmišljam, da bi dejansko vrgla svoj telefon iz 10 nadstropja v kakšni stolpnici. in si nikoli ne kupila novega. in po možnosti imela en kul telefon na tipke in živela človeško življenje... in brala. in bila bolj uspešna, ker začenjam iz dna srca sovražit dejstvo, da elektronika res poneumlja... sama sebe prepričujem, da nisem zasvojena, potem sem pa prejšnji teden našla v eni digital health app, da sem bila v preteklem tednu 29 ur na telefonu... To je grozno na deseto potenco, hkrati pa še poskušam ne zabit celotne sš, niti ne vem kaj naj si mislim sama o sebi in res, res hočem nehat z vsem tem... Jaz kot oseba, ki se zaveda realnosti, vem da telefona ne rabim in bi definitivno preživela brez (ko so mi ga doma kdaj vzeli je delček mene vriskal navznoter), ampak jaz kot oseba s tem damn telefonom v roki sem realno nemočna.
Tako daa hvaležna bom za vsako aplikacijo, ki jo navedete in če kdo želi delit svojo perspektivo na to, feel free to share :)
zdej sem 16 in je family link nekako potekel, dejansko obžalujem vse skupaj in si želim da nikoli ne bi dobila fona... like zakaj smo ljudje tako nekomunikativni in smo ves čas sam na teh damn fonih? Življenje izgublja smisel in že več let razmišljam, da bi dejansko vrgla svoj telefon iz 10 nadstropja v kakšni stolpnici. in si nikoli ne kupila novega. in po možnosti imela en kul telefon na tipke in živela človeško življenje... in brala. in bila bolj uspešna, ker začenjam iz dna srca sovražit dejstvo, da elektronika res poneumlja... sama sebe prepričujem, da nisem zasvojena, potem sem pa prejšnji teden našla v eni digital health app, da sem bila v preteklem tednu 29 ur na telefonu... To je grozno na deseto potenco, hkrati pa še poskušam ne zabit celotne sš, niti ne vem kaj naj si mislim sama o sebi in res, res hočem nehat z vsem tem... Jaz kot oseba, ki se zaveda realnosti, vem da telefona ne rabim in bi definitivno preživela brez (ko so mi ga doma kdaj vzeli je delček mene vriskal navznoter), ampak jaz kot oseba s tem damn telefonom v roki sem realno nemočna.
Tako daa hvaležna bom za vsako aplikacijo, ki jo navedete in če kdo želi delit svojo perspektivo na to, feel free to share :)
Vprašanje
Kako ocenjuješ rubriko Šport?
Všeč mi je takšna, kot je.
(89)
Raje kot novičke bi imel/a članek, ki se posveti enemu športu posebej.
(37)
Šport me na sploh ne zanima.
(50)
