Ta stvar
1
Tnxxx za vse odgovore
oj.res bi bla vesela odgovorov.pac jz mam vcasih poboc feeling k da padam in pol se zbudim.zakaj?a sm edina?
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
hejj!
Tudi meni se je to dogajalo, zdaj pa ne več. Mogoče so to kot neke vrste nočne more. Več ti ne znam povedati.
Tudi meni se je to dogajalo, zdaj pa ne več. Mogoče so to kot neke vrste nočne more. Več ti ne znam povedati.
0
Suhica
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Haii
To se dogaja vsem. Pač meni se je dogajalo zlo velik sam zdej se mi ne več tok pogosto. Zbudiš se zato, ker pač v sanjah vbistvuz vedno kadar se bo kaj groznega zgodilo se zbudiš.
To se dogaja vsem. Pač meni se je dogajalo zlo velik sam zdej se mi ne več tok pogosto. Zbudiš se zato, ker pač v sanjah vbistvuz vedno kadar se bo kaj groznega zgodilo se zbudiš.
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hoj!
Ne skrbi, meni se to dogaja vsako drugo jutro:upside_down:.
Mislim, da mora biti kaj povezano z živci...:thinking::nerd:
Lp, :grinning:colla
Ne skrbi, meni se to dogaja vsako drugo jutro:upside_down:.
Mislim, da mora biti kaj povezano z živci...:thinking::nerd:
Lp, :grinning:colla
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Meni se je to tudi dogajalo. Zdaj ne več. Vedno ko imam take sanje, sanjam, da hodim dol po stopnicah pa samo padem, pa se zbudim.
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ojla
to je normalno. naj te ne skrbi! <3
to je normalno. naj te ne skrbi! <3
0
Moj odgovor:
Axiety girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Motnje hranjenja
jaz mam en velik problem. strah me je jesti. da se bom zadušila. da se mi nekje zatakne hrana. premišljujem sam o tem. hrana se mi gnesi, ko jem premišljujem o vsakem požirku. ne morem več. hočem ven iz tega. enkrat sem že šla čez to, sam ni bilo tako hudo. sam jokam. nihče me ne razume. prijateljic pa nimam da bi jim povedala. bojim se da bi me ljudje kritizirali in obsojali zaradi tega. to ve samo moja mama. ko jem me je strah in ne delam drugega kot premišljujem o hrani, potem grem na wc in to kar je ostalo v ustih izplunem (ne izbruham) sam splavim si ven usta. moja mama je edina ki me razume. samo ko je poleg upam jesti. čez 3 tedne gre za 4 dni na izlet. strah me je da mi bo preveč. je edina katera me razume. čeprav se ji zadnje case to zdi noro. imam hude migrene in občutek da bom padla skupaj. prejšnji teden sem šla od pouka zarafi tega. prbič sem to nekomu zaupala. strah me je. rabim pomoč!





