moje sozalje najprej
okej js nikol nism sla na terapijo, bi ti pa rekla d se kake terapije loti k bos prpravljen. napisu si, da ves d bi 'mogu' it, ampk nocs, tko d ti predlagam d to pr seb premisls in se pol odlocs a si bos znau sam pomagat al bi res rabu terapijo kr pac ce se ti ne zdi d bi loh 100% sodeloval s terapevtom/terapevtko, pomoj ni lih smislno d gres na terapijo if you know what i mean pac pomoj terapija ne deluje ce si tam prot svoji volji

to more bit pa res tezko, moje sozalje. ampak mislm da si mocn in bos zmogu cez to, terapevt bi biu res dobra opcija al pa pomagajo tud pogovori z random ljudmi, pac nekimi k jih ne poznas ker te nebojo mogl sodt ce ves kaj mislm in skoz jih loh odjebas ce ti niso ok. ce rabs mi loh napises al neki uglaunm nevem ce bi ti kj pomagal sam ja pa glede punce ce bi se rd pogovoru kaj bi loh naredu da bi blo bols pa to. glede na tvoje uprasanje pa ja zber moc in si poisc pomoc. mas to, pa nisi sam, ok?

Zdravo!
Ojoj, moje iskreno sožalje. Sploh si ne morem predstavljati, pod kakšnim stresom in prtiskom verjetno si :(
Razumem, da nočeš hoditi na terapije in da ti je ob misli na to neprijetno, ker boš tam moral govoriti o svoji preteklosti, strahovih, tudi smrti svojih staršev in podobnih rečeh, ampak menim, da ti bo terapija res koristila (še posebej, če imaš PTSD, ki ga boš sam zelo zelo težko premagal, ker gre za kompleksno in težko stanje). Nekaj časa ti bo verjetno neprijetno in nič ni narobe s tem, da si ne želiš deliti vsega s terapevtom. Dlje, kot boš hodil in se pogovarjal, lažje bo, verjemi :) Ni pa seveda nujno, da bo prvi terapevt, s katerim se boš dobil, ta pravi (saj veš - vsi ljudje ne pašejo skupaj), in to je tudi popolnoma normalno.

Vsi kdaj potrebujemo pomoč, in res ni razloga, da bi moral skozi to težko obdobje iti sam. Čeprav iskanje pomoči nekateri vidijo kot znak šibkosti, je ravno iskanje pomoči znak poguma (ker greš po moč :)). Ta proces bo dolgotrajen, ker si šel skozi veliko neprijetnih in stresnih dogodkov, ampak pomembno je, da ne obupaš! Zaradi svojih težav nisi nič manj vreden kot ostali, in čeprav trenutno doživljaš precejšnjo stisko, verjemi, da enkrat bo bolje :) Razumem, da je trenutno to težko verjeti, ampak enkrat bo bolje.

Če boš potreboval še kakšen pogovor, piši sem, se pogovarjaj z drugimi... nikakor ne tega držati v sebi. Že to, da si pisal sem o svojihh težavah, se mi zdi super prvi korak :)

Bodi dobro!
Lp, Spominčica