Hojla, jaz imam zelo velik problem.
Lani sta se ločila moja starša, mama sedaj živi zeloo daleč, pri njej živita tudi moja najstarejša sestra (dejmo ji ime Ina), in moj mlajši bratec (ki tukaj ne igra posebne vloge.
No, jaz sem ostala pri očetu, in moja mlajša sestra (lahko ji damo ime Nina) tudi. Nekako sem ločitev in selitev (vse se je začelo v začetku leta) prenašala dokaj mirno. Po eni strani mi je bilo bolje, ker se po ločitvi ne bosta vsak dan prepirala, veliko so mi pomagali tukaj na Pilu. Najbolj pa sem pogrešala Ino. V začetku junija 2020 so se odselili, sedaj živijo izven Slovenije. Takrat pa sem začela čutiti stisko. Vedno huje in huje mi je bilo. Konec junija, je mene in Nino oče presenetil z novico, da se selimo na planino, ker je bila za hišo odkar smo bili sami najemnina previsoka. Na tisti planini so starši mojega očeta imeli veliko kmetijo, zato je bilo tudi v hiši več kot dovolj prostora za mene in Nino. V sredini julija 2020 smo se že odselili, in imeli sva urejene sobe.
Glede bivanja mi je bilo bolje, imela sem več prostora, ker je bilo celo podstrešje od mene in Nine, gor imava super urejene sobe in kopalnico. Vse super, zaradi takih stvari sem celo nekoliko pozabila na vse kar sem morala prestajati. Sedaj sem živela v veliko večji hiši, pa tudi družini (sestra, oče stara starša, teta).
Vse lepo in prav, ampak v sredini avgusta je vse postalo neznosno. Pogrešala sem Ino, ker sem bila nanjo res zelo zelo navezana in mamo. Ampak mami si je našla drugega, in z njo nismo govorili večkrat kot enkrat na teden. Nekako sem imela občutek da me noče več….
Depresivna sem bila do te mere, da sem konec avgusta morala nujno začeti hoditi na terapije, v šolo sem jeseni hodila le 14 dni, naprej pa nisem mogla.
Nekako sem do novembra popolnoma premagala depresijo.
Pri pouku na daljavo mi je šlo lepo, nato pa so se ob vrnitvi v šolo začele znova pojavljati težave. V družbi sošolk in sošolcev se ne počutim ravno polna energije, prej nasprotno. Njihova družba mi niti ne ugaja, ker smo 8. razred, oni pa se skoraj vsako popoldne dobivajo in nalivajo z energijskimi pijačami (največkrat pijejo monster). In jaz tega ne pijem, in preprosto nočem biti v taki družbi! Tudi njihov besedni zaklad je vsekakor neprimeren, in meni se takšni izrazi gnusijo (npr. Nehaj posiljevat to)....preprosto meni so takšni izrazi ogabni.
In tu je tudi problem, v razredu mi je neprijetno. Danes pa sem doživela še eno neprijetno izkušnjo. Namreč, vsega sem imela dovolj in pisali smo test iz zgodovine. Enega vprašanja nisem znala, in vse se mi je začelo kot domine podirati, preprostih stvari nisem več znala….
Nakar je prišlo tako daleč, da sem se začela dušiti, sredi testa vstala in odšla bruhati. To sem povedala razredničarki, in je rekla da more vsak čez to!!!!!! (wt*)
Učiteljica zgodovine (povedala sem ji da moram bruhat), je kot da to ni nič, niti me potem ni vrpašala kako sem, ali kaj podobnega.
Vse se mi je spet začelo podirati, strah me je ocene, oče pri naši šoli in učiteljih nima besede (vsi na naši šoli so popolnoma nečloveški!!!, in jaz NOČEM čez vse to, čez kar sem šla lani, in NOČEM spet pristati pri terapevtih.
Prosim pomagajte!
Lp,
Lora

PS: VSA IMENA SO IZMIŠLJENA!