Bralni grižljaj
Zaradi šole so doma kar naprej scene, si lahko mislite. Mama joče, oče me zmerja, ali pa je obratno. Mama me nadira, oče pa ne reče nobene. Ko ju tako opazujem, sem ves nesrečen. Ampak kaj naj naredim? Kaj naj jima rečem? Nič. Nič ne morem reči, ker če odprem usta, je še slabše. Onadva pa, no, onadva ne znata drugega in kot dve papigi ponavljata:
»Uči se!«
»Uči se!«
»Uči se!«
»Uči se!«
»Uči se!«
Dobro, razumem. Tak bebec spet nisem. Jaz bi se rad učil, ampak težava je v tem, da se ne morem. Ničesar ne razumem. Vse, kar nas v šoli učijo, mi gre skozi eno uho noter, skozi drugo ven. K sto in sto tisoč zdravnikom so me že 12-, 13-krat peljali: za oči, za ušesa in celo za možgane. In rezultat izgubljenega časa za preiskave? Imam težave s koncentracijo.
Dajte, no! Zelo dobro vem, kaj imam in česa nimam, le vprašati me je treba. Nobenih težav nimam. Niti ene. Šola me kratko malo ne zanima, v tem je stvar.
Niti malo me ne zanima in pika.
Grégoire in šola
Vam tole zgoraj zveni znano? Marsikomu zagotovo, marsikdo pa si bo mislil, pa dobro, malo se potrudi, pa bo šlo, saj je samo šola in to moramo vsi končati – nikogar ne zanima vse. Že res, ampak tudi ni res. Včasih je potrebno precej več kot nekaj truda in precej več kot »Uči se!«. Naši možgani so tako zelo različni, da nas seveda zanimajo različne stvari, ampak tudi zapomnimo si različne stvari in naučimo se jih na različne načine. Principi učenja se spreminjajo, kakor tudi to, kar moramo znati. V nekem obdobju je bilo najpomembnejše učenje na pamet – kdor je znal odrecitirati snov točno tako, kot je bila napisana v učbeniku, je zagotovo dobil dobro oceno. Ampak učenje na pamet je le ena od oblik učenja – zagotovo tudi pomnjenje spodbuja delovanje možganov, a hkrati je tu še povezovanje, razumevanje širše slike, pa učenje s praktičnim delom. Zagotovo ni prava rešitev le stavek »Uči se!« In ko ti potem na pladnju več let servirajo, da si neumen, zagotovo ni spodbudno.
Grégoire ni neumen – le navadna šola ga ne zanima in prav nenavadno je, da tega razen njegovega dedka nihče ne opazi. Njegova sposobnost ustvarjanja novih izumov ali pa potrpežljivost pri neskončnem brušenju lesa sta lastnosti, ki ju marsikdo od »ta pametnih« nima – Grégoire rabi drugačne vsebine, da ga stvar zanima. In zagotovo ni edini!
Obvestila
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
AKTUALNO
.jpg "Kaj imata skupnega Tina Maze in Ana Praznik")
Kaj imata skupnega Tina Maze in Ana Praznik
Tina Maze in Ana Praznik sta uspešni in znani Slovenki, ki jima je skupno tudi, da sta bili ... več
PILOVA LESTVICA
GLASUJ ZA NAJ SKLADBO
Pogosta vprašanja
Oglas
KNJIŽNA LESTVICA
NAKLJUČNI VIC
Taksist
V temni noči taksist pobere osamljenega pešca. Med vožnjo molčita, po dobrih desetih minutah pa potnika nekaj zanima, zato narahlo potrka taksista po rami. Ta zakriči, izgubi oblast nad vozilom, se skoraj zaleti v avtobus, a se v zadnjem hipu uspe rešiti s sunkovitim obratom volana. Taksi nato poskoči čez visok robnik na pločnik, kjer taksistu končno uspe ustaviti avto nekaj centimetrov pred izložbenim oknom. Sledi trenutek tišine. Potnik se prestrašeno opraviči: »Oprostite, nisem si mislil, da vas bo moja kretnja tako prestrašila ...« Ko voznik pride k sebi, mu odgovori: »Pravzaprav niste krivi vi ... Danes je moj prvi dan v službi taksista, prej sem pa 20 let vozil mrliški avto.«