Bralni grižljaj
Prevod: Živa Čebulj
Založba Sanje, 2020
»Spet!« je besno vzkliknila Ofelijina mati. »Spet si uporabila to strašno moč! In to na tožljivki osebno!«
»Nisem zanalašč. Če me starešinke ne bi prisilile, da odidem s Pola, bi me Berenilde lahko naučila obvladovati kremplje,« je zamrmrala Ofelija in razdraženo obrisala pult.
Ni in ni se mogla navaditi na to novo moč. Za zdaj ni še nikogar ranila – nobenega nosu ali prsta še ni odrezala, toda če je kdo v njej vzbujal premočno antipatijo, se je to vedno zgodilo: nekaj v njej se je zganilo in odrinilo napadalca. In to nikakor ni bil najboljši način za zglajevanje nesoglasij.
»Ne boš se takole izvlekla,« je zapretila mati in ji požugala z rdečim nohtom. »Vrh glave in čez imam tebe in tvojega poležavanja v postelji in izzivanja naših nadvse ljubljenih mater. Jutri zjutraj greš v sestrino tovarno in pika!«
Mati se je zasukala na petah in odšla z vsemi otroki vred, Ofelija pa se je z obema rokama naslonila na stojnico z vaflji in globoko vdihnila. Brezno, ki ga je čutila v trebuhu, se je še nekoliko poglobilo.
»Mama ti lahko reče, kar hoče,« je zagodrnjal stari stric, »saj veš, da lahko prideš delat k meni v arhive.«
»Ali pa k meni v restavratorski atelje,« ga je podprla teta Rozalina. »Ni bolj hvaležnega dela kot čiščenje črvov in plesni iz starega papirja.«
Ofelija jima ni odgovorila. Nikamor ni želela, ne v tovarno čipk, ne v družinske arhive, ne v restavratorski atelje. Edina stvar, ki si jo je želela globoko v sebi, je bila pobegniti pozornosti starešink in se odpraviti do mesta, ki je bilo naslikano na stričevi razglednici.
Tja, kjer je bil v tem trenutku morda tudi Thorn.
Prvo mednadstropje.
Moško stranišče.
Ne pozabite na šal – odhajate.
Zrcalka
Povsem odkrito vam priznam, da sem nora oboževalka Zrcalke. Vsake toliko najdem knjige, ki jih užijem na dah, ob katerih se mi cedijo sline, ampak pri Zrcalki je to že na povsem drugem nivoju. Tu vsako novo knjigo – tokrat je na vrsti tretja, predzadnja – nekaj časa samo gledam, potem pa čakam, kdaj bo tista luknja v času, ko bom ure branja lahko raztegnila v neskončnost, ko bom tudi okoli sebe imela lepoto in prijetne vonjave. Šele takrat, pa četudi se že tresem od nestrpnosti, ker, hmmm, res me zanima, kaj je z Bogom, kako Ofelija prenaša kremplje in zlasti kam hudiča bo zavila ljubezenska zgodba, se res lotim knjige. In ja, tudi to priznam, dele poglavij preberem dvakrat ali trikrat, prav s poželjivostjo se potapljam med besede in umetnost, ki jo je s svojim prevodom pričarala Živa Čebulj. Zadnje poglavje sem prebrala že šestkrat. In ko bom dobila v roke zadnji del serije, vem, da ga bom še enkrat. Morda pa še kdaj prej. Saj res, kdaj že pride na knjižne police naslednji del?
Ofelija na Animi
Ko je Ofelija v prvem delu serije zapuščala Animo, se je zdelo, da bo možnost vrnitve doma sprejela z obema rokama. A Ofelija pred zaroko in Ofelija po poroki ni enaka, iz nebogljenega in prestrašenega dekleta je postala borka, neutrudna iskalka resnice. Thorn, končno njen mož, je skozi zrcalna vrata celice izginil neznano kam, njo pa so poslali na Animo, kjer ne more storiti niti koraka, ne da bi jo starešinke nadzorovale. Več kot dve leti in pol skoraj depresivna postava in se pretvarja, da se je sprijaznila z usodo. Vendar ves čas išče možnosti pobega, išče sledi za Thornom, raziskuje resnico.
Rože vetrov
Arhibald, nekdanji veleposlanik na Mesečini, je eden redkih, ki Ofeliji vsakič znova priskoči na pomoč. Ko ji ponudi možnost odhoda z rožo vetrov, ne pomišlja, pa tudi teta Rozalina jo hitro pobriše z njo. Rozalina ostane na Polu pri Berenilde in mali Zmagoslavi, Ofelija se odpravi na Babilon, Arhibald, Galla in Lisjak pa nadaljujejo iskanje edinega skritega oboka – Podmilonebja.
Sama na Babilonu
Če si iskana in nezaželena oseba, ne zaupaš nikomur, ko pa ti je za petami sam peklenski Bog, ne zaupaš niti lastni senci. Zato Ofelija na Babilonu postane Evlalija in že prvi dan zaupa mimoidočemu najstniku Ambrožu. Brez Ambroža bi že prvi dan pristala v zaporu, saj je nevede kršila pravila, brez njega ne bi prišla do Pomnika, megalomanske knjižnice, spomina človeštva, prav tako brez njega ne prišla na konservatorij in do dela v Pomniku. A ko je postala študentka, se je njen boj na Babilonu šele začel. Kaj pa Thorn? Mu je bila s tem kaj bližje? Priznam, te ljubezenske zgodbe res ne pozabiš.
Obvestila
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
AKTUALNO
.jpg "Kaj imata skupnega Tina Maze in Ana Praznik")
Kaj imata skupnega Tina Maze in Ana Praznik
Tina Maze in Ana Praznik sta uspešni in znani Slovenki, ki jima je skupno tudi, da sta bili ... več
PILOVA LESTVICA
GLASUJ ZA NAJ SKLADBO
Pogosta vprašanja
Oglas
KNJIŽNA LESTVICA
NAKLJUČNI VIC
Padalca
Letalo dva padalca odvrže v zraku. Padalca padata z veliko hitrostjo. Pa en padalec vpraša drugega: "Bova počasi razprla padala?" "Ne, ne še saj sva na komaj sto metrih!" Pa čez petsto metrov spet prvi padalec vpraša drugega: "Bova sedaj razprla padala?" Pa mu drugi odgovori: "Pa ne še, če sva komaj na dvajsetih metrih!" Pa spet čez čas, ko sta že skoraj pri tleh prvi vpraša drugega: "Bova sedaj sedaj razprla padala?!" Pa mu drugi odgovori: "Ah, saj ni potrebe. Ja, s petih metrov pa se še ja nihče ni ubil!"