Damijan Šinigoj: Kjer veter spi

Blaž in Irena
Družinski prijatelji so prijatelji, lahko so najboljši možni prijatelji, lahko se spremenijo v simpatije in iz simpatij včasih še v kaj več. Za prijateljstvo pa je potreben čas. Čeprav se zdi, da je časa zdaj manj – seveda vem, da dan še vedno traja 24 ur – pa je časa na neki način tudi več. Zdaj lahko v hipu spremeniš načrte in v istem hipu vse vpletene o spremembi tudi obvestiš, včasih smo se poklicali po stacionarnem telefonu in od trenutka, ko si zapustil dom, do ponovnega srečanja se ni dalo nič več spremeniti. Morda smo bili zato bolj navajeni trdnih dogovorov, vsi zdaj pa ste bolj navajeni improvizacije.

Irena je lepotica in kraljica improvizacije, Blaž pa mulc reda in discipline. Ko Irena starše preprosi, da ne gresta z njimi v Postojnsko jamo, ampak sama na bazen, je Blaž malce zmeden, ko pa čez nekaj minut spet obrne ploščo in hoče z njim sama v jamo, je izgubljen. Po Irenino pa gre le za resen dvig samozavesti – v jamah se Blaž počuti domače in tam bo z njo gotovo bolj užival kot na bazenu.

Kako se hodi v jame?
Tako, kot sta šla Irena in Blaž, zagotovo ne. A tudi Blažu je ob Ireninem vročekrvnem navdušenju in prepričevanju zmanjkalo razsodnosti, pa sta šla – jamarski pripravnik in lepa punca v eno lahko jamo. Blaž je napakiral opremo za oba, hrano, pijačo, svetilke, rezervne baterije, napisal listek.

Irena je imela zelo prav, v jamah je Blaž doma, ona pa se je morala spopasti s strahom pred netopirji, pajki, temo, blatom, globino in ožinami. Nad zemljo in pod njo je precej drugače. A oba sta morala priznati, da je bilo fino – pa še hitro sta bila zunaj, tako da starši niti opazili ne bodo njune spremembe načrtov.

Nujna improvizacija
Kot kaže, pa je bil ta poletni dan – dan improvizacij.  Zaradi pozabljenega telefona sta še enkrat zlezla v jamo, takrat pa se je zalomilo. Podor in zaprta pot ven. Malce krize, malo več krize, precejšnja katastrofa – hkrati pa druženje, ki ga nikakor nista ne pričakovala, ne načrtovala. Ko je človeka strah, takrat je lahko precej drugačen kot sicer, ko je človek prepuščen drugemu, je lahko precej drugačen kot sicer, če je človek jezen, lačen, žalosten, uf, kako je šele takrat drugačen. Pa takrat, ko se nima kam umakniti. Same situacije, ki iz človeka potegnejo najboljše in najslabše. Takrat iz lepotice lahko nastane zver ali pa dostopno dekle, o tem, kaj vse lahko nastane iz nesamozavestnega genija, raje ne bi. Pazite, s kom greste na naslednjo pustolovščino, kako se konča ta, vam ne izdam.