Gideon Samson: Dnevi na otoku

Prevod: Katjuša Ručigaj
Založba Miš, 2020

Jakob
Če se starši ločijo, ni najlažje, če mama ali oče najdeta novega partnerja, lahko spet postane zapleteno, če pa eden od staršev živi v čisto drugi državi in z njim nekaj let skorajda nimaš stikov, potem je ponovno srečanje precej nepredstavljivo. Po mojem se nobenemu od staršev niti sanja ne, koliko nakopičenih občutij in strahov se lahko takrat sproži. Ampak Jakoba, ki ima zdaj 12 let, mama po osmih letih življenja na Nizozemskem pošlje k očetu v Grčijo. Samega. In Jakobovi dvomi so precej upravičeni, Yannisa sicer spozna, on pa tudi njega, ampak pred tem pa ga pusti čakati na letališču. Dolgo. Samega.

Yannis
Nič ne rečem, tudi Yannisu ne more biti preprosto. Še starši, ki živijo s svojimi otroki, zlasti najstniki, včasih nimajo pojma, kaj hodi mulcem po glavi. Če pa še nimaš pravega časa, ker je sezona in je preveč dela, potem je pač težko biti oče. Hkrati pa, no, po drugi strani je pa preprosto. Če imaš svojega otroka rad, že najdeš pot do njega, kakšen glasen prepir več morda, ampak s pravim pristopom se da. In še en nasvet za očete – niso vsi 12-letni mulci tako pametni kot Jakob, ko dobijo v roke raki.

Michális
Včasih pomaga tudi sreča. Ko Jakobu in Yannisu zakuha v glavi, Jakob sreča fanta z nalezljivim nasmeškom in potem se začnejo prave počitnice, ne pa ždenje v sobi ob stripih. Z Miechom je čisto vsaka stvar zabavna in izvedljiva, navadno plavanje ni samo to, brcanje plastenke na plaži je kot nogomet s svetovnega prvenstva in pogled z dreves lepši kot z najvišjega nebotičnika. Z Miechom se da pogovarjati čisto o vsem, sploh pa o ljubezni in Puck – Miechovi punci. In ko se enkrat z nekom začneš pogovarjati o ljubezni, se kar naenkrat zdi, da je ta povsod.

Puck
Jaak in Miech sta vsak le pol Nizozemca, Puck pa ni le pol. Zato na otok pride le na počitnice. No, morda se prave počitnice začnejo šele, ko se fantoma pridruži najlepša punca na svetu, ki je tudi najljubeznivejša, najbolj zabavna, ki je kot boginja in ki se s svojim fantom povsem ujema. Meni kar zagomazi po koži, ko pomislim na sonce in morje in plažo in škržate in vonj po borovcih in ljubezen. Hmmm, ja, ljubezen – do enega, do dveh, med fantom in punco in drugim fantom, uf, kdaj je potem prijateljstvo postavljeno na preizkušnjo in kdo bi težave lahko preprečil, če se najdejo trije, ki drug brez drugega ne morejo?! Včasih, včasih se res lahko zgodijo nepredstavljivo lepe in hude stvari na kupu, ampak če imaš ob sebi prijatelje, je precej lažje. Ko bi vsi znali na svet pogledati tudi skozi oči drugih, bi marsikaj videli drugače in morda nekoliko prej komu odpustili kakšno napako, četudi je velika.