Igor Karlovšek: Plezalec

Rok

Po dolgem času je pred nami fant, šestnajstletnik, ki v bistvu nima problemov. Še v trenutku, ko dojame, da je sosedova Tina morda lahko kaj več kot samo prijateljica, to ona dojame čisto malo pred njim. Kar ni ravno pogosto. Ampak fino, da obstajajo tudi taki. Ima družino, kjer se imajo lepo in so si blizu, kjer jih zanimajo podobne stvari in kjer se med sabo tudi povsem normalno pogovarjajo, kjer sta še dedek in pes kot iz slike, kjer obožujejo plezanje in gore in naravo in šport, kjer to, da Rok opusti plezanje, čeprav je državni prvak, ne pomeni konca sveta.

Tina

Tudi tu ni zapleta, tudi Tina nima problemov ne doma, ne v šoli, ne pri športu, ne pri fantih. Tako prijetno življenje v dobri družbi prijateljev in sosedov – kjer je ni vesel samo Rok, ampak tudi oče Vasja in mama Jasna. Celo hiter skok v München se obeta za nakupovanje, prijetno druženje s sestrično in prerešetanje odnosa z Rokom.

Zaplet?

Nekje vendar mora biti zanka, pa ne tista plezalna, čeprav ta na koncu rešuje življenja. Ko se mama Jasna in Tina z malim letalom vračata iz Nemčije, se zgodi nesreča, letalo zadene ob gore, razpade, poškodovani pa pozno zvečer obležita na zasneženem gorskem pobočju. Oče Vasja kot gorski reševalec po javljeni približni lokaciji padca letala nima več upanja. Rok pa prepriča dedka Toneta, prav tako izkušenega reševalca, da z njegovim lavinskim psom vseeno odideta pregledovat gorovje do mesta, kjer bi po Rokovem mnenju moralo biti letalo.

Decembra je dan večinoma tudi noč, megla in sneg ne olajšujeta razmer ne poškodovankama, ne vnuku z dedkom in psom, ne očetu in drugim reševalcem. Vsak med njimi se bori s svojimi strahovi, s svojimi upanji, demoni, željami. Kje so v zimskih gorah meje posameznika, kdaj gre za trmoglavost najstnika in kdaj za premišljene odločitve? Kdo se zna ugrizniti v jezik in kdo komu lahko daje upanje?

Napeto dogajanje je prežeto z zaupanjem v odločitve posameznikov in njihovo znanje, hkrati pa tudi z zaupanjem v vse oblike ljubezni. Včasih je lepo prebrati knjigo, kjer si ljudje (in pes) zaupajo, kjer ljudje verjamejo v podobne vrednote in kjer upanje ostaja živo. En poljub med Tino in Rokom bi bil vendar povsem premalo za lepo ljubezensko zgodbo.

Leigh Bardugo: Uničenje in vstaja. Senca in kost, 3. knjiga

Prevod: Andrej Hiti Ožinger

Mladinska knjiga, 2024

Alina je po Temačnikovem napadu z le par preživelimi grišami in kupom vernikov našla zatočišče v podzemlju duhovnika Aparata. Sončna svetnica se pod zemljo ne more napajati z virom svoje moči, kar Aparat zelo dobro ve. Ne glede na njegovo nadzorovanje njenega življena in življenja vseh drugih griš se Alini z Malom, Genjo, Zojo, Davidom, Nadjo, Tamaro, Toljo, Haršem, Stigom, Adrikom in Sergejem uspe prebiti na površje. Načrt je preprost, poiskati Nikolaja Lancova, poiskati tretji ojačevalnik Alininih moči, ognjeno ptico, ter ustaviti Temačnika in rešiti kraljestvo. Preprosto. Alina in Mal se ob bojevanju z nasprotniki še vedno bojujeta tudi proti medsebojni magnetni privlačnosti, ki je mnogo več kot zavezništvo ali izjemno prijateljstvo. A hkrati je ta privlačnost prepovedana, saj se mora Alina poročiti z Nikolajem, da bi skupaj dokončno premagala vladavino Temačnika in njegovih sil. Kdo bo dokončno uničen, kdo je zaupanja vreden, kdo bo preživel in kdo bo moral za preživetje žrtvovati najbližje in najdražje? Kaj vse človek ali griša naredi za boljši svet in vero v dobro? Veliko, preveč ali nikoli dovolj.