Bralni grižljaj
Prevod: Darko Čuden
Mladinska knjiga, 2023
»Tukaj ne zdržim več.« Pogleda me z velikimi, že vlažnimi očmi.
V želodcu imam vozel, ki se ne bo nikoli razvezal. Tam spodaj živi, že pred več leti se je tja vselil. Zdaj se le še bolj vozla.
»Naj te pospremim domov?« Pokleknem prednjo in jo primem za roko. Ohlapno leži v moji. »Pa greš lahko od pouka?«
Že v prvem letniku je Cecilie dobila pisni opomin zaradi odsotnosti in starša so poklicali na sestanek. Po tistem ji učitelji popuščajo pri rokih za oddajo domačih nalog, ne pa tudi pri prisotnosti pri pouku. Mama in Cecilie se vsak dan pogovarjata o odstotkih odsotnosti, kot da bi šlo za vremensko napoved. Računata in preračunavata, kolikokrat je lahko še odsotna, kolikokrat lahko šprica fiziko, danščino in telovadbo, preden bo kaznovana: s popravcem v vseh predmetih na koncu leta.
»Ne morem ... morem ... morem ... dihati.« Cecilie hlasta po zraku.
Astrid
Astrid je prijetna 17-letnica, v šoli nima nobenih težav, seveda se tudi ona uči, kdor pravi, da se nikoli ne, laže. In ker je v njenem razredu tudi njen najboljši prijatelj, ekscentrični Jonas, ji je v šoli povsem fino. No, nova sošolka Veronica ravnovesje med prijateljema sicer malo zamaje, a to je nekaj pričakovanega – ko iz dvojice dobimo trojico, se silnice spremenijo. Zares pa kroji Astridino življenje nekdo povsem zunaj tega kroga. Njena ljuba starejša sestra Cecilie, ki jo ima Astrid res rada, a je zaradi depresije, tesnobe, nemoči tudi Astridina utež.
Cecilie
Cecilie je maturantka na isti šoli kot Astrid. Njena tesnoba že dolgo ni več le prehodno stanje, pozornost, spodbuda, ljubezen ne zadoščajo več, njeno stanje se samo slabša. Strah jo hromi, tesnoba ji povzroča celo fizično bolečino in zaradi nenehne stiske je neprespana in izmučena. Že vstajanje iz postelje, oblačenje in umivanje so v zadnjem času zanjo težava, kaj šele odhod v šolo in sodelovanje pri pouku. Pritisk prihajajoče mature situacije ne olajšuje. Mama išče mehke načine, da bi Cecilie našla kakšno pot naprej, trudi se z iskanjem svetovalcev in strokovnjakov. Očetov pristop je povsem nasproten, po njegovem mnenju bi se Cecilie morala samo odločiti, da si ne želi več takšnega življenja, pa bi se vse spremenilo. In tu zraven je še Astrid, ki Cecilie lajša stiske s svojo prisotnostjo, neprestano razpoložljivostjo, prilagajanjem svojega življenja njenemu.
Jonas in Kristtofer
Jonas je na Astridino predanost sestri že navajen; ko pri Cecilie zaškripa, Astrid odloži vse drugo in pomaga. Jonas je takrat neviden. Kristtofer pa na takšno stanje ne pristaja. Kot otrok je poznal povsem drugačni Cecilie in Astrid, poleg tega pa ima z depresijo precej izkušenj. In ker mu je Astrid všeč, bi ji rad pomagal, ji odprl oči in jo nekoliko razbremenil.
Kdaj je tisti trenutek, ko mora človek videti tudi sebe, kdaj mora človek sebe postaviti na prvo mesto? Pogosto govorimo o škodljivem egoizmu, a tudi pretirani altruizem ni zdrav. Vsakdo mora imeti možnost, da živi tudi svoje življenje. Seveda ni slabo, če lahko svoje življenje vidimo tudi z druge perspektive. Včasih se na prijatelje razjezimo, ker nam njihov pogled na naše življenje ni všeč, navadno je to takrat, ko bi tudi v resnici morali kaj spremeniti. In pogosto teh sprememb ne moremo narediti sami – tudi Astrid ne more spremeniti vsega, a ko končno spregleda, lahko pomaga tudi drugim družinskim članom. Ker jih ima rada in ker ima nekdo zelo rad tudi njo. Najmanj eden.
Manka Kremenšek Križman: Nič več kot prej
Mladinska knjiga, 2023
Lucija ve, da nikoli več ne bo tako, kot je bilo. Ob smrti mlajše sestre ni izgubila samo nje, občutek ima, da je izgubila tudi starša. Katje doma sploh ne omenjajo, kot da bi tišina kaj pomagala pri žalosti, ki jo vsak med njimi premaguje sam zase in na svoj način. Lucija si pomaga z dnevnikom, pa s kričanjem v blazino. Oče beži v službo in mama v prostovoljno delo v begunskem centru. Vezi med njimi pa slabijo in nič ne kaže, da se bo kaj spremenilo. Ampak se. Ker vsak med njimi na svoj način ve, da je treba živeti naprej. Rešitev, ki jo najdeta starša, Lucijo preseneti, razžalosti, razbesni. Ljubezen je res treba širiti, a Lucija močno dvomi, da sta izbrala ustrezen način.
Obvestila
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
AKTUALNO
Kaj imata skupnega Tina Maze in Ana Praznik
Tina Maze in Ana Praznik sta uspešni in znani Slovenki, ki jima je skupno tudi, da sta bili ... več
PILOVA LESTVICA
GLASUJ ZA NAJ SKLADBO
Pogosta vprašanja
Oglas
KNJIŽNA LESTVICA
NAKLJUČNI VIC
Dedek
Učiteljica vpraša Janezka: "Kako se sklanja dedek?".
Janezek ji odgovori: "Brez palice težko."