Maria Parr: Oskar in jaz, kjerkoli že sva

Maria Parr: Oskar in jaz, kjerkoli že sva

Ilustracije: Åshild Irgens

Prevod: Darko Čuden

Mladinska knjiga, 2025

Domišljija

Zveni tole zgoraj kaj znano? Ko domišljija odjadra po svoje in si človek namesto pošasti – za katere je itak jasno, da ne obstajajo – v omari ali za vrati namisli tatu. Strah in domišljija sta magična kombinacija, saj iz vsakega zvoka in sence ustvarita nekaj strašljivo novega – na primer tatu, ki vlomi v hišo. Jasno mora tak tat najprej v otroško sobo – hja, če bi se tam res skrivala pošast v omari, bi ta lahko bila nevarna konkurenca.

Sama sem kot otrok, če je bilo ponoči odprto okno, dolgo let spala čisto ob steni. Nič ni pomagalo, da smo živeli v bloku, in to celo v drugem nadstropju, živo sem si predstavljala kar morilca, ne samo tatu, ki se z vrvno lestvijo povzpne v mojo sobo in z nožem zamahne proti meni. Nič se mi ne zgodi le zato, ker sem povsem ob steni na vrhu pograda, do tja pa njegova roka ne seže. Zakaj? To sredi noči ni prav nič pomembno. Ko je tema in strah raste, ima domišljija prosto pot in ljudje si takrat namislimo najbolj neverjetne stvari. Moja mama je imela še srečo, po glavi je nisem ne z atlasom ne s ponvijo, le kakšno noč sem jo zbudila, ko sem ob groznih sanjah tudi kričala.

Ida in Oskar

Ida in Oskar se s sanjami, tatovi in pošastmi spopadata vsak na svoj način. Oskar zasmrči skoraj takoj, ko pade v posteljo, saj ima v sobi tudi starejšo sestro, da ga varuje. Ida pa navadno svojo domišljijo drži dovolj na vajetih, da je mama ne faše večkrat po nosu. No, vsaj ponoči. Čez dan je prav čudovito, da lahko oba pustita domišljiji prosto pot in si v svoji okolici ustvarita rečni safari pa hišico pod drevesom, da si lahko predstavljata strica Bulleja na trampolinu. Domišljija je pravzaprav ena taka krasna življenjska začimba, ki iz kartonaste škatle naredi garažo za avtomobile ali pa kiosk za prodajo sladkarij. Morda pa je najboljša stvar domišljije ta, da lahko svoje domisleke s kom deliš. Tako kot Ida z Oskarjem.

Oskar in Ida

Če kdo misli, da je med mlajšim bratom in starejšo sestro vedno vse idilično, se krepko moti. Idi gre Oskar velikokrat krepko na živce – velikokrat zine tisto, česar se ne sme, neprestano pozablja svoj nahrbtnik, prepočasi vozi kolo, igra se otročje igre in visi na njej. Hkrati pa je sankanje z njim čisto divje, ve tudi, kaj moraš storiti, ko srečaš ranjenega jelena, in ko so vsi bolni, gre sam v trgovino. Tako je to med brati in sestrami, so dobri in slabi trenutki, podobno kot med starši in otroki ali med prijatelji. In točno o tem je ta knjiga, o tem, da je nekdo lahko več stvari naenkrat in da se dobri in slabi trenutki v življenju prepletajo, ker smo lahko veseli in žalostni in dobri in slabi in tudi nekaj vmes. Tudi vsak dan.

David O'Doherty: Nevarnost še vedno preži povsod: Pozor, pes!

Ilustracije: Chris Judge

Prevod: Gaja Kos

Založba Miš, 2025

Dokter Nik Obnočnik je genialen, bistroumen, sijajen nevarnolog – junak, ki zna odkriti nevarnost tudi tam, kjer je nihče drug ne bi pričakoval. Skratka, precej utrgan posameznik, ki vas bo s svojimi nasveti o zaščiti pred nevarnostjo močno nasmejal, s svojimi zaščitnimi ukrepi pa sebe občasno spravil v hudo nevarnost. Če bi upoštevali njegove nasvete, knjige morda raje sploh ne bi odprli – sploh ne brez predpriprav. A če bi se radi pripravili na nevarnosti, ki na vas prežijo vsepovsod, je knjigo treba odpreti – z zaščitnimi očali, rokavicami in v ustreznem brlogu. Besedila je bolj malo, zato pa je vse tudi narisano, dvakrat podčrtano in odebeljeno. Slikice bi ja morali vsi razumeti, sploh tiste s prečrtano lobanjo – ki včasih označujejo gusarski zaklad, drugič pa smrtno nevarne strupe. Kaj bi s skrinjo s takim znakom naredil Nik?