Bralni grižljaj
Sodobnost International, 2021
»AU!« Z glavo je zadela ob skalo.
»Previdno! Previdno!« se je zaslišalo ob njenih nogah.
»Lahko tebi, ko si majhen in tekaš sem in tja, ne da bi se ob kaj zadel,« je rekla Anja Klara.
»No, nihče ti ne prepoveduje uporabe mojega načina hoje,« je pripomnil Hijacint.
Anja Klara se je spustila na kolena, in čeprav jo je levo še vedno skelelo, počasi lezla naprej, tipaje z roko na levo in na desno in navzgor.
Rov se je občutno znižal, z roko je kleče brez težave dosegla strop. Tla pa niso bila posebej robata, to je bila še sreča. Vlažna zemlja ali ilovica, tako je bilo čutiti pod rokami.
Pomikala sta se tako nekaj časa, ko se jima je zazdelo, da se je v rov prikradla svetloba. Ne prav veliko svetlobe, ampak kljub temu.
»Vleče! Hura! Na pravi poti sva!« je vzkliknil Hijacint.
»Kam pa sva sploh namenjena?« je čemerno vprašala Anja Klara.
»Naprej,« ji je z jasnim glasom odgovoril Hijacint. Anja Klara ni več spraševala. Ni bila ena tistih punc, ki bi nergale in godrnjale za vsako malenkost. To nikakor ne. Ampak včasih ji je volja kljub temu malce uplahnila. In to je bilo zdaj, ko se je že nekaj časa s potolčenim kolenom plazila po temi, ne da bi vedela, kam ju bo to pripeljalo.
Anja Klara in Hijacint
Ko vzameš v roke katerokoli knjigo Petra Svetine, ti je takoj jasno, da si padel v svet nenavadnosti, že imena junakov nikoli niso povprečna, kaj šele junaki. Anja Klara je deklica, to nam je že jasno, Hijacint pa podgana. In ne, nista dolgoletna prijatelja in ne, Hijacint ni njena udomačena žival, sta le dva, ki sta po naključju skupaj padla v luknjo nekje, kjer luknje sploh ne bi smelo biti. Definitivno je v temi in na neznanem kraju biti bolje z nekom kot povsem sam. Razen če nisi eden od majhnih človečkov, ki jih srečata na podzemni poti – spomnili vas bodo na kakšnega, ki ga poznate, kakšnega, ki v glavi nima drugega kot »Samo jaz, samo jaz.«
Svet nad loputo
Svet nad loputo je na prvi pogled povsem navaden, a kaj ko v njem zares ni prav nič navadnega, vedno se zgodi nekaj, česar nikakor ne moreš pričakovati, in tudi če predvidevaš povsem nepričakovano, te ta svet preseneti. Kot ko ti z jasnega neba, tam, kjer ni nobenega drevesa ali živega bitja, na glavo padajo želodi ali pa ko se celotno mesto vojskuje v kuharski vojni, gasilski avtomobili pa namesto vode špricajo tinto. Ko se utrudiš, priteče klop, hrana se tudi kar prikaže, resničnost pa se spreminja z lokacijo – nekje si človek, drugje pa mamut. Poleg lepega obstaja tudi strašljivi vrt za zidom velikih ušes, kjer zlobno kolesje celotnega dogajanja poganja vladarica Vlada Rizzi, na srečo pa na koncu veje velikega hrasta prideš do mesta z Modrim Portugalcem, kjer se marsikaj razjasni, čeprav se vse tudi zaplete.
Petrov in Damijanov svet
Ne glede na to, kakšen svet te obdaja, so ene stvari povsod enake. Obstajajo dobri in obstajajo slabi, pa tudi tisti, ki so vsakega malo. Eni so egoisti, drugi altruisti. Eni bi radi imeli vse, drugi bi lahko vse podarili. Za zunanjo podobo se skriva notranja, ki je lahko povsem drugačna, sploh pa nihče ne vidi ničesar povsem enako kot nekdo drug, kaj šele, da bi enako razumeli, kar je nekdo samo mislil. Tisti, ki ste prebrali že mnogo, boste v romančku našli povezave na številne druge knjige, meni je neprestano na misel hodila Alica v čudežni deželi, tisti, ki ste prebrali malo manj, si boste ob prepletu tehle svetov lahko neprestano ustvarjali nove, povsem svoje. Ilustracije so že en vzporeden svet, ki ga je zgradil Damijan. Če bi knjigo ilustriral nekdo drug, bi bil ta svet spet drugačen. Damijanov je na prvi pogled nekoliko temačen, a če samo malce pogledate v globino, boste našli še kup komedije in zapeljivosti. Ah, ja, nič ni preprosto, ampak zato toliko bolj vredno uživanja.
Obvestila
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
AKTUALNO
Kaj imata skupnega Tina Maze in Ana Praznik
Tina Maze in Ana Praznik sta uspešni in znani Slovenki, ki jima je skupno tudi, da sta bili ... več
PILOVA LESTVICA
GLASUJ ZA NAJ SKLADBO
Pogosta vprašanja
Oglas
KNJIŽNA LESTVICA
NAKLJUČNI VIC
Kamela
Kamelji mladič vpraša očeta:»Očka zakaj imamo na hrbtu dve grbi?« »Zato, da imamo dovolj vode, ko gremo skozi puščavo.« »Očka, zakaj imamo tako velike trepalnice?« »Zato, da nam ne nese peska v oči ko, hodimo po puščavi.« »Očka, zakaj imamo kopita na nogah?« »Zato, da se ne ugreznemo v pesek, ko hodimo po puščavi.« »Očka, kaj pa potem delamo v živalskem vrtu?«