Bralni grižljaj
Ilustracije: Marja-Liisa Plats
Prevod: Julija Potrč - Šavli
Sodobnost International, 2021
»Ali živiš v bližini?« je Marij vprašal punco, za katero je pravkar izvedel, da ji je ime Enja.
Pokimala je. »V vasi zraven tvoje.«
»Kako veš, v kateri vasi živim?« se je začudil Marij.
Enja se je zasmejala. »O tebi se govori.«
»Kaj pa?« se je Marij začudil.
»Da obiskuješ gozd, ki se ga večina ljudi boji. In da se družiš s tisto čudno punco.«
Marij je debelo požrl. »Zakaj misliš, da je čudna?«
Saj se vendar nista družila! Čeprav si je to po tihem želel.
Enja je odmahnila z roko. »To vsi vejo. Vsa družina je malo čez les. Nekateri so celo prepričani, da je bila njena babica čarovnica.«
»Čarovnica?« se je začudil Marij. »Čarovnic so se najbrž zadnjič bali v srednjem veku.«
»Tudi zdaj se jih. V tem gozdu je izginilo že veliko ljudi. Nikoli jih niso našli. Ali veš, zakaj?«
Marij je skomignil. Ni mu bilo jasno, ali ga skuša Enja prestrašiti ali posvariti. Kakor koli že – njene besede so nanj naredile vtis. Kaj, če ima prav? In ima tudi Vera nekaj za bregom, ko hodi v gozd? Morda skuša ljudi speljati na napačno pot. Morda ga skuša ravno zato odvrniti od tega, da bi hodil v gozd, ker ima v zvezi z njim neko skrivnost?
Ko si nov…
… ne poznaš ljudi, ne poznaš okolice in ne poznaš govoric. Kar je lahko dobro ali slabo. Če ne poznaš govoric, se lahko sam odločiš, ali ti je nekdo všeč ali ne, sam se lahko odločiš tudi, kje ti je fino in kje zanimivo. Ampak če ne poznaš govoric, morda ne izveš niti stvari, ki bi ti lahko pomagale. Marija govorice niso preveč zanimale. Ko so se z družino preselili, se je odločil, da mora svojo vas in njene prebivalce spoznati sam. Njegov starejši brat Martin se je odločil za drugačno taktiko.
Ko si drugačen …
… te večina ne sprejema. Ljudje se z izločenostjo težko spopadamo, ni namreč prijetno, če se ljudje ozirajo za tabo, govorijo za tvojim hrbtom, se nočejo družiti s tabo ali celo stopijo na drugo stran ceste, ko se jim približuješ, in si zatisnejo nos. Zares smo seveda vsi drugačni, vprašanje je le, ali se kdo v to drugačnost vtakne. Ko je Marij spoznal Vero, ga je očarala njena lepota, prevzela ga je njena odločnost in zanimala njena skrivnostnost. Sošolci pa so jo videli drugače – zanje je bila čudakinja in, kaj pa drugega, volkodlakinja. Z volkodlakinjo pa res ne igraš odbojke, sicer si tudi ti čudak.
Ko si pogumen …
… ti to lahko škodi. V kakšne nevarnosti vse je Marij zašel v skrivnostnem gozdu, naj ostane neizrečeno, a včasih se moraš podati v nevarnost, da rešiš drugega. Zato ti pogum lahko pomaga. Pogumna dejanja so redko preprosta, še manj črno-bela. Redko imaš čas za premišljevanje, zato so ta dejanja včasih tudi nerazsodna, celo neumna. Saj veste – ne stori tega, ker … kolikokrat to slišite in kolikokrat storite drugače.
Če bi Vera sledila le pravilom pa če bi Marij poslušal vsa navodila in če Martin ne bi razmišljal drugače pa če Jakob ne bi postal pogumnejši … potem o magičnem gozdu, čudežnih bitjih, strašljivih dogodkih in dobrih prijateljih ne bi nastala ta napeta knjiga in del skrivnosti nikoli ne bi bil razrešen. Pa še Marij ne bi dobil res dobrih prijateljev – kar je veliko pomembnejše kot srečanje z rusalko, pasjeglavci, škrati in vilami.
AKTUALNO
Likovni in video natečaj: Skupaj gradimo našo prihodnost
Letos 24. oktobra praznujemo 80 let ... več
ZADNJA ŠTEVILKA
December 2025
PILOVA LESTVICA
GLASUJ ZA NAJ SKLADBO
Pogosta vprašanja
KNJIŽNA LESTVICA
NAKLJUČNI VIC
Pika in Tine pri likovnem
»Veš, včeraj me je Tine gledal!« navdušeno pove Pika. »Nič čudnega...« ji odgovori Nika. »Kako to misliš?« »Včeraj si se pri likovni umetnosti malo umazala po čelu...«