Bralni grižljaj
Prevod: Katjuša Ručigaj
Založba Miš, 2022
Kako prisrčno od Dylana, da je rekel, da sem prebrala vse knjige, pravzaprav pa ima celo še prav. Obstaja na milijone knjig, ki jih nisem prebrala, a mislim, da v njih ni ničesar takšnega, česar še ne vem. Prebrala sem vse dobre knjige. Dobro knjigo lahko napiše le pisatelj, ki jo je napisal. Hočem reči, da je na tak način in s temi mislimi ne more napisati nihče drug na svetu. V dobri knjigi listaš nazaj, ker bi rad pisateljeve lepe povedi prebral še enkrat. Ali da bi prežvečil pomembno misel.
Potem pa imaš še zanič knjige. To so knjige, ki bi jih lahko napisal vsak, in pogosto tudi še precej bolje, če bi se to komu dalo. Celo jaz bi jo lahko napisala. In bolje. Skozi slabo knjigo švigneš kot strela. Ker želiš le vedeti, kako se konča, ali pa upaš, da se bo hitro končala. O takšni knjigi ti ni treba razmišljati, ne, preden jo začneš brati, ne med branjem in ne, ko jo prebereš.
Hecno, da večina ljudi bere ravno takšne knjige. Želijo se sprostiti, želijo si izprazniti glavo. V mojem primeru bi bila to strašna škoda. Hočem, da je moja glava nabito polna, ko bom umrla, tako težka kot svet, da mi bodo morali na noge privezati uteži, ker bi krsta drugače visela postrani. Mislim pa, da se mi morajo stvari v glavi sem in tja poleči, ne pa da ves čas skačejo sem in tja.
Sallie Mo
Sallie Mo je zelo zanimiva 13-letnica, ki od svojega 3. leta raje bere knjige in podoživlja življenje knjižnih junakov kot pa življenje živi. Zase pravi, da je edini normalen človek na planetu norcev in da je grda, tako zelo grda, da ljudje raje gledajo mimo nje kot vanjo. Po drugi strani pa ugotavlja tudi, da je zares grda samo v obraz, saj se ji telo lepo razvija, in da bo Dylan, fant, v katerega je zaljubljena že celo življenje, morda končno iz sestro-bratskega odnosa preklopil v odnos fant-punca.
Sallie Mo je dekle z bujno domišljijo, bogatim besednim zakladom, ki vsebuje tudi sočne kletvice, in izrazitim smislom za humor. Ampak to ve le Dylan – saj z drugimi ne govori. Prav bi bilo reči, da z drugimi ni govorila do tega poletja. Letos je namreč vse drugače.
Letos
Letos dedka Davida ni več med živimi in Sallie Mo se življenje postavi na glavo. Mama, ki ji materinstvo ne gre najbolje od rok, jo pošlje na terapijo, ki deluje. Doktor in Sallie Mo se ujameta, Sallie Mo med poletjem ne sme brati, ampak mora življenje živeti, lahko pa o življenju napiše tudi knjigo. Aha, pa lagati tudi ne sme – ampak to ji ne gre najbolje od rok. Vsak pač ni za vse. Ko želiš ostati neviden in neopazen, se zlažeš, potem nikogar ne vznemirjaš.
Zlasti pa je tako med poletnimi počitnicami, tam vsak hoče svoj mir. Mama Sallie Mo in njeni prijateljici vsako poletje na morju lovijo nove očete za svoje otroke, s tem so tako zaposlene, da jih otroci zanimajo še manj kot sicer. Sallie Mo navadno na skrivaj sledi Dylanu, Donnie kot tipični 16-letnik večino časa prespi v šotoru, njegov mlajši brat Dletek pa v opazovanju narave in pogovarjanju z živalmi. Ampak letos je drugače.
Dekle iz bunkerja
Dylan že prvi dan naleti na Jackie, ki se s svojima mlajšima bratoma dvojčkoma in psom že 17 dni skriva v bunkerju na sipinah. Jackie je lepa kot Sneguljčica in odločna kot Ronja, razbojniška hči, puška v njenem naročju pa prepriča še neprepričane. Dylana očara, a očara tudi Sallie Mo, in ko Dlet do Jackie pripelje še Donnieja, so očarani trije. Le Dletku grejo tako Jackie kot dvojčka na živce, njega očara pes.
Zaradi Jackie se počitnice spremenijo v nepredstavljivo pustolovščino, kjer ne manjka zahtevnih pogovorov o revoluciji, denarju, pohlepu, razrednem boju, davkih, a obenenm so vsi ti pogovori začinjeni z ljubosumjem, zaljubljenostjo, prijateljstvom in borbo za pozornostjo. Sallie Mo dobi besedo in ni več nevidna, čeprav si zdaj včasih tega želi. V knjigi, ki jo sproti piše, dogodke podrobno opisuje in dodaja dogodke svoje domišljije. Ali bo uresničila zadane cilje tega poletja in napisala knjigo ter dobila pravi poljub od Dylana ali pa jo bo resnično življenje odpeljalo na čisto drugo pot? Hmmm … življenje je lahko bizarno.
Samanta Kobal: Menjam strah za sladoled
Ilustracije: Francisco Tomsich
Založba Malinc, 2023
Tudi Tomažu se življenje zaplete šele, ko se v njegov blok preseli Teresa, dekle iz Rima. Pred tem je le najstnik z manjšimi problemi v šoli, pa dvema najboljšima prijateljema in sošolcema Nejcem in Ivanom, pa Manco, nekoliko mlajšo sosedo in super prijateljico. Fantje se dopolnjujejo v svoji najstniški lenobnosti, Manca pa jim z navihano energijo odpira okna v svet, ki se mu včasih radi malce izognejo. Sploh Tomaž rad pobegne v domišljijo in zanimiva nova soseda se tam znajde pogosto. Sanjarjenje pa hitro in grobo prekinejo nacionalistični napadi na Tereso. Fantje se morajo odločiti – bodo gledali stran ali premagali vsak svoje strahove, strnili vrste in pomagali Teresi. Manca dvomov nima.
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
AKTUALNO
Veliko navdiha in praktičnih napotkov - Pilovi podcasti in webinarji
Z vami lahko delimo veliiiiko navdiha! V okviru festivala Najst, ki je potekal jeseni 2024, je Urška ... več
PILOVA LESTVICA
GLASUJ ZA NAJ SKLADBO
Pogosta vprašanja
KNJIŽNA LESTVICA
NAKLJUČNI VIC
Sekira
Zakaj ima policaj v prtljažniku sekiro?
Zato, da seka ovinke!