Špela Frlic: Bleščivka

Ilustracije: Tereza Prepadnik
Mladinska knjiga, 2022

Silva
Silva je pripovedovalka zgodb. Od nekdaj je tako, da lahko zgodbe naplete o čisto vsem, o čisto vsakem, z zgodbami prinaša fantastične svetove, raznolike junake in divje pustolovščine. Morda bi bile njene zgodbe drugačne, če ne bi bilo tete Dimitre, pustolovke, raziskovalke, drzne iskalke, ki je Silvi vedno odpirala vrata v drugačne svetove. Ko Dimitra odpotuje na eno izmed svojih raziskovalnih ekspedicij, se Silva naseli v njeno stanovanje. No, Silva in njen Silvester, njen ljubljenček, njen krokodil.

Bleščivka
Bleščivka je manjše blokovsko naselje, kjer sosedje še predobro poznajo sosede, kjer za red skrbijo vsi in še zlasti hišnik Jože in kjer živi nekaj otrok. A Bleščivka obenem tudi ni čisto navadno naselje, saj po drevesih, na hribu, v grmovjih, na strehah vseskozi nekaj čivka – ptice imajo Bleščivko rade – morda tudi zato, ker jih tu nihče ne preganja, ker nihče ne benti nad glasnim jutranjim ščebetanjem, morda zaradi dobrega zraka ali pa morda zato, ker se je tu naselila Dimitra Mistral, ljubiteljica in opazovalka ptic.

Raziskovalci
Ljudje smo radovedni, včasih pravijo, da so otroci bolj radovedni od odraslih, meni pa se zdi, da so otroci le bolj radovedni – zanimajo jih nove stvari, zanima jih drugačno in skrivnostno. Nič nenavadnega torej, če je Dimitra v raziskovanje vključila tudi bleščivske otroke. In nič čudnega ni, če otroke nenavadno zanima tako, da raziskujejo tudi brez Dimitre. In še manj čudno je, da nenavadnosti raziskuje tudi Silva. Ko se raziskovanju kakcev pridružijo še Afra in Tarbula, kasneje pa tudi sosed Rozamud, je stvar že resna. Ne gre več le za kakce, ampak za strahovito meglo in dež in slabo voljo, pa za tečnobo in jezo in zamere.

Kakci
Hišnik Jože misli, da se je vse skupaj začelo s Silvestrom, seveda, kdo drug bi kakal nenavadne kakce, ki jih prej nikoli ni bilo. Silva misli, da se je vse začelo z njo in njeno slabo voljo – dokler sama ni prišla na Bleščivko, je tam sijalo sonce. Ampak kaj, če je razlog za kakce in dež in meglo drugje? Kaj, če Silvestra sama ne bo mogla rešiti te zagonetke, in otroci, kako bi le oni sami odkrili skrivnost svetlečih in vedno večjih kakcev? In Rozamund, kako bi on pregnal oblake nad Bleščivko, če ne zmore odgnati niti tistega nad svojo glavo?

Človek sam ne more kaj dosti. Silvestra to razume kaj hitro, a vseeno potrebuje nekaj časa, da zaupa – najprej otrokom. Z njimi pa je enako, zaupanje ni kot instant kava, zgraditi ga je treba. Ko zaupaš, pa si je treba tudi drzniti, včasih pomoč pride sama od sebe, drugič jo je treba malo brcniti v rit. In ko imaš vse to, se lahko spustiš v megleno globel, v želodec tesnobne pošasti, in četudi ostaneš sam, veš, da nisi sam in da vse skupaj ni en velik drek.