Suzana Tratnik: Ava

Mladinska knjiga, 2021

Suzana Tratnik
Vedno je tako, da so ti knjige enih avtorjev bolj všeč kot drugih, na ene knjige čakaš in jih požreš takoj, pri drugih pa z lahkoto malo počakaš. Pri Suzani Tratnik, avtorici tele knjige, vem, da ne bo nič preprosto in da nobenemu njenemu junaku ne bo z rožicami postlano, pa naj bo to na primer v knjigi Ime mi je Damjan ali v Tombola ali življenje ali v Avi. Ime mi je Damjan bi morali vsaj v 9. razredu osnovne šole prebrati vsi. Mogoče bi potem vsaj komu postalo jasno, da je marsikomu med nami težko, ker ni po kalupu, morda bi potem še kdo med nami videl, da ni edini, ki ne ustreza vsem kriterijem povprečno »normalnega«, morda bi kdo postal boljše volje in kdo drug prijaznejši. In prav vse to velja pravzaprav tudi za branje Ave – za zunanjo podobo se lahko skriva marsikaj. Ob tem mi pride na misel še ena knjiga – Jaz sem taka, ti si tak – pa stavek iz uvoda: »Kako bi bilo življenje dolgočasno, če bi bili vsi enaki.«

Ava
Ava je za marsikoga strašljiva, v šoli se je večina boji – no, res ni med najprijaznejšimi, najustrežljivejšimi, jezik ima oster kot britev, koga je kdaj tudi že butnila, pa tudi gleda tako, da marsikdo pred njo pobegne. Samo Vesna ne, ona je njena najboljša prijateljica, pravzaprav edini človek, ki mu vsaj približno zaupa. Morda tudi zato, ker je Vesna edina, ki vsaj malo vidi mimo strašljive podobe, ki jo je Ava ustvarila za javnost. Še ime si je spremenila, vsi jo morajo klicati Ava, ne več Anka.

Dolores
Dolores je Avina mama, trenutno odsotna, neznano kje že nekaj dni. Že od nekdaj pa je odsotna njena resna skrb za Avo, no, razen vzgoje s pametnimi reki in nasveti, kako se izogniti kakšni obveznosti, kako skriti pijanost, kako nažicati kak evro ali hrano, kako preživeti brez elektrike in vode in kako pred drugimi skrivati realnost. Aha, pa še en nasvet je vedno dala Avi – beži pred Kavko, beži pred babico, ki grozi, zmerja, teži z odgovornostjo, je neuravnovešena in ničesar ne razume. Ampak kaj od tega, kar je rekla Dolores, res drži?

Odgovornost in skrb
O odgovornosti se veliko govori, pa o tem, kdo vse bi moral biti odgovoren in kdo je odgovoren za koga. Hkrati marsikdo pove tudi, kaj vse ga skrbi, za koga vse skrbi in kako bi morali skrbeti drug za drugega. Po tejle totalno naspidirani knjigi, ki me je kot vrtinec takoj posrkala vase, vam bo jasno, kaj se zgodi, če sta skrb in odgovornost zlorabljeni, če ljudje nimajo pojma, kaj naj bi ti dve besedi pomenili. Ava je mogoče res strašljiva, mogoče je res izstopajoča, ampak svojo odgovornost za marsikaj in marsikoga še preveč resno jemlje – ker, hja, pri trinajstih pa mora odgovornost in skrb zate prevzeti tudi kdo drug.