Nika Osredkar in Jure Kreft - Pilova urednika

Tokrat se vam bosta predstavila naša Nika in Jure, urednika Pilove spletne strani, Facebooka, Instagrama in tvorna člana uredništva. Kar nekaj idej v Pilu je njunih, pa tudi veliko člankov napišeta. Brez njiju Pil ne bi bil takšen, kot je. Sploh pa ne bi imel tako super spletne strani, ki jo lahko obiščete v ravnokar prenovljeni podobi. Sta pa tudi  krasna človeka, prijatelja, zabavna družba in še in še … Sploh si ne predstavljam več, da ne bi bila del mojega življenja. Ja, tako nekako – pač posvojila sem ju, kot svoja pilovca in svoja prijatelja. Ja, in vsi radi dobro jemo, zato se velikokrat skupaj gostimo s kakšnimi specialitetami.

Nika, Jure, sem že pozabila, koliko časa sta že pilovca?
Nika: Hm, nekje od četrtega razreda osnovne šole. Takrat sva najprej brala Pil, v osmem in devetem razredu pa Plus, ki ga na žalost ni več. Nato so sledila štiri gimnazijska leta, ko Pila nisva brala, tik po maturi pa sva začela pisati članke in bila neizmerno navdušena, ko sva jih prvič videla v reviji. Od takrat teče že deveto leto, če pa štejeva še osnovnošolska leta, je Pil del najinega življenja že 15 let! Več kot polovico življenja!

Kako bi se opisala?
Nika: Jure je skodran in zmeden, ampak se nanj res lahko zaneseš. Včasih je veliko zamujal, zdaj pa ne več. Če kakšnega podatka kdaj ne najdem na Wikipediji, vprašam njega, ker ogromno ve. Potem mi na dolgo in široko razlaga o vsem mogočem. Če mi je kdaj dolgčas, ga pokličem in hitro mine vsaj ena ura. In že na daleč se ga prepozna, ko po mestu šiba na svojem kolesu.
Jure: Nika je na prvi pogled pridna in urejena punca, ko jo bolje spoznaš, pa odkriješ neverjetno globoko, kreativno, strastno in energično osebo. Njen entuziazem in neskončni optimizem je tisto, kar na njej najbolj občudujem.

Povejta pilovcem, kako se je začelo naše sodelovanje?
Jure: Ko sem bil star 17 let, sem šel s prijatelji v Berlin, kjer smo vsak dan jedli pregrešno drage tortice in sendviče v kavarni Starbucks. Tako sem zapravil vse svoje prihranke in Nika me je prepričala, da ne smem samo čakati na priložnosti, ampak jih moram aktivno poiskati. Ker sem Pil od nekdaj oboževal in pisanje je bilo nekaj, kar sem kar dobro znal, sem se odločil, da poskusim srečo in pišem urednici, ali bi jim prav prišel kakšen nov sodelavec. Bil sem izjemno presenečen, da se je pozitivno odzvala in me čez kakšno leto vprašala, ali poznam še koga, ki dobro piše. Nika je bila seveda moja prva asociacija.

Kaj je bilo tisto, zaradi česar sta imela rada Pil?
Nika: Vedno sem najprej prebrala teto Justi in najstniške teme, zelo navdušena sem bila tudi nad posterji glasbenikov in živali.
Jure: Najprej vse o ljubezni in seksu. Potem pa morda še kaj drugega.

Kaj sta po izobrazbi, kaj sicer še počneta v življenju?
Nika: Jaz sem psihologinja, sicer pa z Juretom sodelujem pri ustvarjanju serij in filmov in se ukvarjam še s filmsko vzgojo, kar pomeni, da pomagam skrbeti za to, da se učitelji naučijo čim več o dobrih filmih in snemanju ter ta znanja prenašajo na svoje učence. Ustvarjam tudi  vsebine za družbena omrežja.
Jure: Po izobrazbi sem filozof in sociolog, večino svojega časa pa preživim v vlogi filmskega producenta. Zelo zabavna in hkrati zelo naporna služba.

Kako sta se odločala za študij in poklic?
Nika: Jaz sem iskala področje, ki bo dovolj široko, da mi bo prišlo prav čisto povsod, in ker me zares zanimajo ljudje, njihovo razmišljanje in vedenje, sem se odločila za psihologijo. To sem potem združila s svojimi drugimi interesi – pisanjem, filmi in ustvarjanjem. Vedno sem si želela opravljati delo, ki bi bilo zelo raznoliko.
Jure: Praktično vse svoje življenjske odločitve sem sprejel spontano, skoraj »po nesreči«. Stvari se včasih kar nekako zgodijo. To ne pomeni, da ves čas lenarim, ampak ravno nasprotno: zelo aktiven sem na različnih področjih in ob mnogih napakah kdaj pa kdaj najdem kje tudi kaj, kar me povsem posrka vase.

Veliko reči vaju zanima. Kaj vse počneta za hec, za zabavo in sprostitev?
Nika: Uh, meni hitro postane dolgčas, če ne preizkušam novih stvari, zato sem se letos poleti naučila kotalkati in naredila tečaj potapljanja. Sicer pa zelo rada berem in gledam filme ali serije, pečem palačinke, plešem po kuhinji, potujem in se družim s prijatelji.
Jure: Najpomembnejše je druženje s prijatelji, rad pa tudi kuham, spim in kolesarim. 

Povejta, kako smo začeli s Facebookom in z »vajino« spletno stranjo.
Nika: Včasih sva zelo tečna, zato sva urednici Jani ves čas govorila, da Pil potrebuje bolj moderno podobo. Takrat je bil aktualen še Facebook, mi pa tam sploh nismo bili prisotni. Ker si vsi želimo, da je Pil v koraku s časom, sva Jano hitro prepričala, da se moderniziramo.
Jure: Spletna stran deli tudi najino otroško navdušenje nad portalom Vijavaja.com, ki je ponujal čudovit prostor za mlade, ki sem ga predvsem jaz res veliko uporabljal. To si želim deliti tudi s prihodnjimi generacijami.

So bili kakšni zapleti med vsem tem časom vajinega sodelovanja?
Jure: Kdaj pa kdaj Šnofi pregrizne kakšen računalniški kabel in takrat ga je treba pošteno kregati.
Nika: Včasih si želiva storiti še več, a za vse najine cilje preprosto ni vedno denarja.

Kaj se zdaj po prenovi dogaja na Pilovi spletni strani?
Jure: Kar precej! Vsak lahko piše svoj blog, dodali smo tudi igralnico, kjer se je mogoče igrati takšne in drugačne igre z vrstniki. Beremo lahko horoskop, odkrivamo kartice zvezdnikov in rešujemo teste.

Kako je z Instagramom? Kako se rojevajo ideje?
Nika: Instagram sooblikujejo pilovci. Najboljše ideje vedno dajo oni, zato nam kar naprej pišite in nas označujte v svojih storyjih!

Kakšno je sodelovanje z uredništvom?
Jure: Najini sestanki z urednico so po navadi takšni, da se prve tri ure pogovarjamo vse mogoče, na poslovne teme pa pozabimo. Potem se popoldne slišimo po telefonu.:)
Nika: Z Jano si tudi ves čas prepošiljava pisemca pilovcev, ki nama povejo, kaj želijo brati v reviji.

V vajinih osnovnošolskih letih sta bila torej zagrizena pilovca. Kaj pa veselošolca?
Jure: Nisem bil zelo zagrizen, sem pa enkrat dobil srebrno priznanje. Sodeloval sem vsako leto, ampak bolj za hec.
Nika: V četrtem razredu sem bila med državnimi prvaki, kasneje pa nisem več tekmovala, saj sem imela tisoč in eno obveznost.

Kakšna mulca sta bila?  Sta rada tudi kakšno ušpičila?
Nika: Jaz sem bila malo preveč pridna.
Jure: Jaz se nisem nič spremenil, v svoji duši sem še vedno najstnik. Radoveden, zmeden, včasih pameten, včasih butast. Enkrat racionalen in hladen, kdaj drugič pa zaletav in romantičen.

Sta rada hodila v šolo?
Nika: Včasih ja, včasih ne. Odvisno od testov, domačih nalog in tega, kako smo se razumeli s sošolci.
Jure: Če ne bi hodil v šolo, bi mi bilo verjetno dolgčas. Je pa nisem preveč maral.

Kaj sta imela najrajši?
Nika: Angleščino in slovenščino! Pa gledanje simpatij med odmori.
Jure: Zdaj, ko si rekla gledanje simpatij med odmori, se ne spomnim ničesar drugega!

In za konec – kaj bi pilovcem povedala o ljubezni?
Jure: Ljubezen je zavezništvo, ki temelji na spoštovanju, zaupanju in pozitivnem odnosu. Je nekaj nerazložljivega in najlepšega, kar te doleti na povsem nepričakovan način. In tako je prav. Ljubezni se pač ne da izsiliti.
Nika: Ljubezen je povsod, če jo znaš videti in dajati.