Iz ordinacije

Živijo!

Zadnje čase se počutim res žalostno in pobito. Starejša sestra je to opazila in mi ponudila ter mi obljubila, da mi je na razpolago, če se želim pogovoriti o tem. Na internetu sem opravila nekaj testov o depresiji in vsi so pokazali, da sem »mildly depressed«. Ugotovila sem, da kažem nekaj znakov depresije: izguba apetita, razmišljanje o smrti, občutek krivde in nezaželenosti. Včasih pomislim, da ni vredno živeti in da bližnjim ni mar zame. O samomoru nisem razmišljala podrobno ali ga načrtovala, samo pomislim nanj (ne tako, da bi se ubila, samo na samomor nasploh). Sestra se mi je ponudila, da se pogovori z mano, ampak ne vem, kako naj ji to povem. Staršem ne upam povedati, saj me je strah, da bodo mislili, da samo iščem pozornost. Tudi z zdravnikom si o tem ne upam govoriti, saj se ne počutim prijetno govoriti o svojih čustvih. Zaenkrat sem to zaupala samo svoji najboljši prijateljici.

Prosim, pomagaj mi, saj ne vem, kaj naj storim. Že vnaprej se ti zahvaljujem za tvoj odgovor in se opravičujem za dolgo pismo :).