Skrivnosti zgodovine
Grško mitologijo Evropejci poznamo bolje od vseh mitologij sveta. Snemamo filme, pišemo knjige, v šoli se o njej učimo. Svet bogov je prepreden z zgodbami, polnimi spletk in umorov. Zelo verjetno je, da tega, kar boste prebrali danes, v šoli ne boste slišali. Izkušnje govorijo, da nas pogosto najbolj zanimajo tiste zgodbe, ki ne slovijo po dobroti. Poskusimo torej opisati ženske, na katere grška mitologija ni najbolj ponosna. Kako naj rečem – s svojimi dejanji so pogosto posegale v skrajnost, in to je zelo mila oznaka.
Hera
Zevsova žena je vladala kot kraljica bogov. Čeprav je bila boginja družine, naj vas to ne zavede – znana je postala po neusmiljenem ljubosumju in maščevalnih načrtih proti svojemu možu. Za to je imela dober razlog. Bog Zevs jo je varal na vsakem koraku. Njena najbolj drzna poteza je bila organizacija upora proti njemu. Prepričala je preostali del Olimpa (na gori Olimp so bivali grški bogovi), da se mu je uprl, kar je bil zelo pogumen podvig.
Mit ima več različic glede na to, kdo ga pripoveduje, vendar naj bi Hera Zevsa omamila, da bi drugi bogovi lahko ukradli strelo, ki je bila simbol njegove moči. Kot se pogosto zgodi v podobnih zgodbah, se je tudi v tej našel nekdo, ki je zadevo pokvaril. To je bila Tetida, mati največjega grškega junaka Ahila. S pomočjo Zevsovega storočnega telesnega stražarja je preprečila državni udar. Zevs je Hero za kazen z zlatimi zapestnicami priklenil na nebo in jo osvobodil šele, ko je prisegla, da se mu ne bo več upirala. Je držala besedo? To je pa že druga zgodba.
Medeja
Medeja je bila mogočna čarovnica. Verjetno poznate mit o argonavtih, ki je povezan tudi z našim ozemljem. Prav Medeja je poveljniku argonavtov Jazonu, v katerega se je zaljubila, pomagala, da je ukradel zlato runo njenemu očetu. Ker oče ni držal obljube in Jazonu ni izročil runa, je Medeja ubila zmaja, ki ga je varoval. Mitologija zasluge pripisuje Jazonu, pravzaprav pa je bila Medeja tista, ki je opravila vse umazano delo.
Nato je odplula z njim, besni oče pa jih je zasledoval. Medeja je svojega mlajšega brata razsekala na koščke in jih razprostrla po valovih. Vedela je, da se bo oče, prevzet od žalosti, ustavil. Po številnih prigodah jo je Jazon zapustil zaradi neke druge princese. Iz želje po maščevanju je Medeja Jazonovi bodoči nevesti dala zastrupljeno obleko in tako uničila njegovo prihodnost.
Klitemnestra
Če ste si ogledali film Troja, potem veste, da je bil Agamemnon grški poveljnik v trojanski vojni. Film sicer prikazuje njegovo smrt v goreči Troji, vendar je resnica drugačna. Pred odhodom na vojno je Agamemnon svojo hčer Ifigenijo zvabil v Atenin tempelj pod pretvezo, da se bo poročila z Ahilom. Nato jo je ubil in žrtvoval bogovom v zameno za močan veter, ki ga je potreboval, da bi grška vojska lahko priplula do Troje.
Njegova žena Klitemnestra ni nikoli pozabila umora hčerke. V Mikenah je v času Agamemnonove odsotnosti živela z Ajgistom. Ko se je njen mož vrnil domov, je seveda pričakoval, da ga bo žena oboževala in slavila. Klitemnestra ga je res povabila na pojedino, še prej pa mu je natočila kopel, da bi se pred praznovanjem umil. V trenutku, ko je stopil v vodo, je nanj vrgla odejo in ga zabodla do smrti. Po grozljivem umoru sta Klitemnestra in Ajgist brez občutka krivde vladala kraljestvu še sedem let.
Atalanta
Atalantin oče si je tako želel sina, da je deklico po njenem rojstvu preprosto pustil v gozdu. Rešila jo je medvedka in jo vzela za svojo. Atalanta je zrasla v divjo lovko in doživela več pustolovščin.
Zgodba o slavnem teku je verjetno najbolj znana med vsemi. Oče je zahteval njeno poroko, ker pa tega ni želela, se je odločila, da bo vse svoje snubce izzvala na tek. Z njo bi se lahko poročil le tisti, ki bi jo premagal. Igra je bila kruta, poraz je pomenil smrt. Hipomen, vnuk boga morja Pozejdona, je ob pogledu na naraščajoče število žrtev prosil za pomoč Afrodito, boginjo ljubezni. Dobil je tri zlata jabolka. Ko ga je Atalanta v teku začela prehitevati, je za seboj vrgel drugo za drugim. Prevzeta od želje, da bi se dotaknila jabolka, je vsakič stekla za njim. Tako je Hipomen postal edini moški, ki je lahko prehitel Atalanto in ni umrl. Pa še on je preživel le s pomočjo prevare.
Kirka
Za konec ne smemo pozabiti povedati zgodbe o zviti Kirki. Ko je junak Odisej – prav tisti, ki je odločil trojansko vojno, ko je predlagal ukano s konjem – s svojimi prijatelji na dolgi poti domov priplul do njenega otoka, jih je lepa čarovnica prijazno sprejela. Pogostila jih je z veličastno pojedino. Bog Hermes mu je pravočasno dal posebno zelišče ter mu svetoval, naj ga poje, preden se dotakne Kirkine hrane.
Odisej je postal imun za magijo, ki jo je Kirka vnesla v večerjo. Njegovi prijatelji niso imeli te sreče. Urok jih je takoj spremenil v živali. Odisej je potegnil meč in Kirki zagrozil s smrtjo, če ne bo njegovih mož vrnila v prvotno stanje. Presenetljivo ga je ubogala in celo leto sta srečno živela na otoku. Tudi ko so prijatelji prepričali Odiseja, da je čas za odhod, je storila vse, da bi jim pomagala. Svojemu ljubimcu je celo povedala, kako priti na naslednjo postajo njegovega potovanja – v podzemlje, kar ni uspelo še nobenemu smrtniku.
In tako se vsaj eden od mitov srečno konča. Kljub preliti krvi in grozljivim zgodbam v grški mitologiji obstajajo tudi takšni.
AKTUALNO
Likovni in video natečaj: Skupaj gradimo našo prihodnost
Letos 24. oktobra praznujemo 80 let ... več
PILOVA LESTVICA
GLASUJ ZA NAJ SKLADBO
Pogosta vprašanja
KNJIŽNA LESTVICA
NAKLJUČNI VIC
Hitra vožnja
Policaj ustavi avto, ki pridrvi 200 km/h, omejitev pa je 40 km/h: “Gospod, ali niste videli table z omejitvijo hitrosti?” Voznik: “Kako neki! Pri tej hitrosti!"






