Potovanje z Veroniko Deseniško

Dragi pilovci, zaključujemo še eno sezono. Za konec se bomo podali na zelo razburljiv izlet, ki si ga lahko privoščite tudi vi. Pravzaprav je to idealno počitniško potovanje za vse ljubitelje zgodovine, dobrih zgodb, skrivnostnih krajev in seveda romantične ljubezni. Šli bomo v nenavadne kraje, ki so skrivnostno povezani z lepo in mlado gospo, ki ji je bilo ime Veronika Deseniška. Njena prepovedana ljubezen z mogočnim celjskim grofom Friderikom, poglavarjem najmočnejše plemiške družine v 15. stoletju na naših tleh, še danes velja za eno najlepših in najbolj tragičnih ljubezenskih zgodb v vsej slovenski zgodovini. Ni kot pri Prešernu in Juliji, kjer je vse ostalo v oblakih, ne, ta ljubezen se je zgodila zares.

Desinić

Po ljudskem izročilu naj bi bila vas Desinić v hrvaškem Zagorju ob slovenski meji kraj Veronikinega rojstva. V bližini je na tristo metrov visoki vzpetini mogočni grad Veliki Tabor. Friderikov oče Herman Celjski, ki ni dovolil sinove zveze z nižjo plemkinjo, je ukazal Veroniko ubiti in njeno telo vzidati v grajske stene. To je ena od legend, ki krožijo po teh krajih, toda saj veste, vedno je nekaj tudi res …

Ivanić Miljanski

Friderik naj bi prav blizu gradu Veliki Tabor nad vasico Ivanić Miljanski na razglednem slemenu ob rojstvu sina Ivana, ki ga je domnevno imel z Veroniko, zgradil istoimensko kapelo. Kapela stoji še danes, poznogotske zidne poslikave, odkrite pod debelimi sloji drugih fresk, prikrito opozarjajo na Veroniko in njeno nesrečno življenje.

Dišnik

Po novoodkritih arhivskih virih pa bo naša pot v kraj Veronikinega rojstva vendarle nekoliko daljša. V valoviti pokrajini južno od Bjelovarja na Hrvaškem, imenovani Moslavina, se je v srednjem veku namestila razpotegnjena vas z imenom Desnice, ki se danes imenuje Dišnik. V 14. in 15. stoletju je del tega prostora obvladovala plemiška družina, ki ji je pripadala tudi Veronika. Hrvaški biografski leksikon to družino omenja z imenom Kapitanić Desnički. Je torej Veronika Deseniška pravzaprav Veronika Desnička?

Celje

Med potovanjem po krajih Veronikinega življenja je prav, da se ustavimo v Celju, sedežu grofov in kasneje knezov Celjskih. Veronika ni doživela knežje časti in tudi njeno bivanje v spodnjem ali zgornjem celjskem gradu ni trajalo dolgo. S Friderikom sta bežala pred maščevalnim Hermanom, ki se ni mogel sprijazniti s sinovo izbiro. Po prijetju so Veroniko obtožili čarovništva, vendar jo je pošteno cerkveno sodišče v Celju oprostilo.

Planina pri Sevnici

Nad dolino reke Gračnice se dviguje majhna planota, ki gleda proti mestu Sevnica spodaj ob Savi. Če v stari grajski razvalini v naselju Planina pri Sevnici pogledamo skozi razrušeno okno, je to morda prav pogled iz sobe, kjer sta po eni od legend poročno noč preživela Friderik in Veronika. Na Planini pa se je rodila (in je pokopana) tudi Ana Wambrechtsamer, ki je v knjigi Danes grofje Celjski in nikdar več podrobno opisala Veronikino zgodbo.

Šentvid pri Planini

Pogled z gradu do bližnje vasi Šentvid pri Planini nima prevelikih ovir. Njena cerkev sv. Vida ima tako staro osnovo, da lahko verjamemo, da je v začetku 15. stoletja gostila Veronikino poroko s Friderikom Celjskim.

Fridrihštajn

Veronikina sled sega tudi na Dolenjsko. Na gori Stojna, razpeti nad Kočevjem, so na strmi skali dobro vidni ostanki Fridrihštajna, najvišje ležečega gradu v Sloveniji. V njem je naš grofovski par po poroki našel zatočišče pred Hermanovimi lovci, ki so ju neusmiljeno iskali. Ko so Veroniko ujeli in je oče neposlušnega sina zaprl, so grad porušili, vendar ga je Friderik kasneje obnovil.

Kunč

Hermanovi lovci naj bi Veronikino skrivališče odkrili v veliki ledeni jami pri danes zapuščeni vasi Kunč na obronkih Kočevskega roga. Razdalja med Fridrihštajnom in Kunčem dobremu jezdecu takrat pač ni predstavljala prevelike težave. Jame danes ni čisto lahko najti, vendar se splača. Spust vanjo je odlična pustolovščina.

Ojstrica

Kljub pošteni razsodbi sodišča so Veroniko zaprli na grad Ojstrica v bližini kraja Tabor pri Vranskem in jo ubili. Le nekaj zidov je ostalo na tem skritem mestu na vrhu kopastega griča v nekdanji utrdbi grofov Žovneških, ki so postali knezi Celjski. Njena smrt se prikazuje v dveh različicah. Po prvi so jo na Ojstrici po Hermanovem ukazu utopili v velikem čebru.

Krvavica

Po drugi različici so Veroniko vrgli čez skale strme in izrazite gore, ki se dviga nad gradom. Pozoren opazovalec bo ugotovil, da je stena resnično rdečkaste barve. Ime gore je zgovorno – imenuje se Krvavica.

Braslovče

Veroniko so pokopali v mestecu Braslovče blizu sedanje župnijske cerkve, vendar je Friderik kasneje ukazal njen prekop na kraj, kjer sta preživela najlepše trenutke njune ljubezni – v kartuzijanski samostan v Jurkloštru.

Jurklošter

Da je Veronika pokopana v Jurkloštru, je sprejeto dejstvo. Ostaja pa vprašanje, kje je njen grob. Raziskave dokazujejo, da je bil na travniku vzhodno od sedanje cerkve nekoč atrij velikega križnega hodnika in na njegovem zahodnem koncu pokopališka kapela. Arheologi so s posebno pripravo – sondo – raziskovali plasti pod zemljo na domnevnem mestu kapele. Našli so kost (je še v analizi), temelje oltarja, zidove in tlakovce. V najbolj napetem trenutku pa so se – ustavili. Dovoljenja za nadaljevanje niso imeli.

Ob letošnji šeststoti obletnici Veronikine smrti bodo arheologi nadaljevali raziskave. Če bodo našli žensko okostje, bomo lahko rekli, da je Veronikino. To bo velika najdba. Našli bomo Veronikin grob in razrešili še eno veliko skrivnost.