Tačke
Fotografija: Shutterstock
Besedilo: Marina Dermastia
Izraz delfin izvira iz grščine in naj bi pomenil ribo z maternico. Danes je to splošno ime za različne vrste delfinov. Latinsko ime Delphinus se nanaša le na vrsto navadni delfin, ki je prikazana na naslovni sliki.
Delfini so sesalci v skupini kitov
Znanih je 36 vrst delfinov, ki spadajo v večjo skupino zobatih kitov. Čeprav so tako kot vsi kiti popolnoma prilagojeni življenju v vodi, delfini niso ribe, temveč sesalci. Imajo stalno telesno temperaturo, dihajo zrak s pljuči in kotijo žive mladiče, ki sesajo materino mleko. Mladi delfini se skotijo v pomladnih in poletnih mesecih in zanje matere zelo dolgo skrbijo; pri nekaterih vrstah celo do šest let.
Delfini imajo izjemno dobro razvite nekatere čute
Čeprav delfini dobro vidijo v vodi in zunaj nje, je vidljivost v vodi pogosto zmanjšana. Zaradi tega si pri iskanju hrane, orientaciji in komunikaciji pomagajo tudi z drugimi čutili. Delfini izjemno dobro slišijo in proizvajajo različne zvoke. Vsi glasovi delfinov potujejo po vodi, se odbijejo od nečesa in vrnejo do živali v obliki odmeva. Na ta način najdejo hrano in se izognejo plenilcem tudi v zelo kalni vodi.
Predniki kitov so bili kopenske živali
Predniki kitov so se s kopnega v vodo preselili pred približno 50 milijoni let. Med evolucijo se je nato njihovo telo vedno bolj prilagajalo vodnemu okolju. Glavne vidne spremembe so premik dihalne odprtine na vrh glave, sprememba sprednjih nog v prsne plavuti, zakrnitev zadnjih nog in sprememba repa v vodoravno repno plavut. Izgubili so tudi dlako in v vodi jih pred mrazom varuje debela plast podkožnega maščevja. Pod vodno površino zdržijo do 15 minut, vendar pod vodo ne dihajo. Šele z natančnimi molekularnimi raziskavami so znanstveniki ugotovili, da so bili kopenski predniki kitov sodoprsti kopitarji, kamor uvrščamo prašiče, jelene, žirafe, kamele in povodne konje.
Kaj je na delfinjem jedilniku?
Delfini so plenilci na vrhu prehranjevalne verige. Večinoma lovijo v skupini. Hranijo se z različnimi ribami in mehkužci; največji delfini – orke pa tudi s tjulnji, mroži, majhnimi kiti, pingvini in drugimi ptiči. Delfini plen zgrabijo z zobmi, ki jih imajo, odvisno od vrste, od 8 do 250. Plena ne trgajo z zobmi, ampak ga pogoltnejo. Tako kot vsa živa bitja tudi delfini za preživetje potrebujejo vodo, vendar je ne pijejo tako kot mi, saj večinoma živijo v slanih vodah. Vso vodo, ki jo potrebujejo, dobijo s hrano.
Delfine najbolj ogroža človek
Čeprav so glavni naravni plenilci delfinov morski psi, pa jih prav gotovo najbolj ogrožamo prav mi. V preteklosti smo jih zelo veliko izlovili, danes pa so v večini sveta zaščiteni; le še ponekod, npr. na Japonskem, Falklandskih in Ferskih otokih, jih lovijo zaradi mesa, surovin in zato, ker naj bi z ribiči tekmovali za hrano. Včasih so bili delfini pogosti v različnih morskih zabaviščnih parkih, danes pa se na srečo to opušča. Strupene snovi, ki jih spuščamo v okolje, po prehranjevalni verigi pripotujejo tudi do delfinov; pogosto je tudi zaprtje prebavnega trakta ali celo zadušitev s smetmi, kot so plastične vrečke, ki jih delfini pri hranjenju zamenjajo za morske želve ali druge živali.
Delfini so družabne živali
Delfini živijo v skupinah od pet do sto živali, tudi kadar ne lovijo. Nekateri plavajo v formacijah, ki spominjajo na tekmovalce v sinhronem plavanju. Delfini v skupini pomagajo bolnim in ranjenim ter samicam med kotitvijo. Z obračanjem porivajo ranjenega ali mladega delfina na površino, da lahko zadiha. Skupino tudi branijo pred napadalci in ob napadu lahko skupine celo ubijejo velikega morskega psa.
Delfini pri nas
Ko rečemo delfin, imamo največkrat v mislih veliko pliskavko. Ta je tudi najbolj raziskana vrsta kitov. Približno 70 velikih pliskavk je redno prisotnih v slovenskem morju, kjer se hranijo, družijo in vzgajajo mladiče. Velike pliskavke živijo v morjih po vsem svetu, le v polarnih območjih jih ni.
Delfini se prepoznajo v ogledalu
Kako inteligentni so delfini, je težko natančno ugotoviti. Velikost njihovih možganov glede na velikost telesa je podobna kot pri človeku; prav tako imajo podobno kot mi nagubano možgansko skorjo. To naj bi bila znaka za zelo razvite možgane in spoznavne sposobnosti. Vemo, da se delfini naučijo številnih trikov, vendar to počnejo tudi druge živali. Kljub temu pa vemo, da so sposobni abstraktnega mišljenja in da se zavedajo sami sebe. Dokaz za to je dejstvo, da se prepoznajo v ogledalu, kar je v živalskem svetu zelo redko.
Obvestila
12.3.2026
NAPAČNO ZVEZAN MARČNI PIL
Žal se je v tiskarni, kjer se tiska Pil, tokrat malo zapletlo. Če ste med tistimi, ki so dobili »pokvarjen« Pil, pišite na revije@mladinska-knjiga.si ali pokličite na 080 12 05. Poslali vam bomo novega.
Uredništvo Pila
Vprašanje
Si naročen na Pil samo zaradi tekmovanja v Veseli šoli?
Ne tekmujem v Veseli šoli, jo pa preberem.
(23)
Vesela šola me ne zanima.
(33)
Nikako, zanima me celoten Pil in bi bil naročen tudi, če ne bi tekmoval.
(70)
Ja, naročen sem predvsem zaradi tekmovanja v Veseli šoli.
(21)
AKTUALNO
Festival Najst je uspešno zaključen!
V začetku novembra se je iztekel rok za oddajo prispevkov na literarni, stripovski in fotografski ... več
Sprejem nagrajenk in nagrajencev natečaja »Skupaj gradimo našo prihodnost«
Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je sprejela nagrajenke in nagrajence likovnega ... več
ZADNJA ŠTEVILKA
Marec 2026
Izid: 6. 3. 2026
PILOVA LESTVICA
Domača
1. Nina Pušlar - Nemirna kri
2. Nina Pušlar - Iz Čiste Trme
3. Joker Out - Novi val
4. Luka Basi - Skrito v raju
5. MRFY - Venera
Tuja
1. Zara Larsson - Lush Life
2. Stray Kids - Do It!
3. Huntr/x - Golden
4. Taylor Swift - The Fate of Ophelia
5. Alex Warren - Ordinary
GLASUJ ZA NAJ SKLADBO
Pogosta vprašanja
KNJIŽNA LESTVICA
Knjižna
1. Jenny Han - Poletje, ko sem postala privlačna
2. Holly Jackson - Pridna punca preiskuje umor
3. Nataša Konc Lorenzutti - Avtobus ob treh
4. J. R. R. Tolkien - Hobit ali tja in spet nazaj
5. Jeff Kinney - Dnevnik nabritega mulca
NAKLJUČNI VIC
Kamela
Kamelji mladič vpraša očeta:»Očka zakaj imamo na hrbtu dve grbi?« »Zato, da imamo dovolj vode, ko gremo skozi puščavo.« »Očka, zakaj imamo tako velike trepalnice?« »Zato, da nam ne nese peska v oči ko, hodimo po puščavi.« »Očka, zakaj imamo kopita na nogah?« »Zato, da se ne ugreznemo v pesek, ko hodimo po puščavi.« »Očka, kaj pa potem delamo v živalskem vrtu?«
Kornelija, 12 let