Flamingo ali po slovensko plamenec

Camargue. Ozemlje s površino okrog tisoč kvadratnih kilometrov v jugovzhodni francoski pokrajini Provansi je največja rečna delta v zahodni Evropi. Obširno območje velikih slanih lagun, ki so od morja odrezane s peščenimi plitvinami in obdane z močvirskim trsjem, obdajata dva rokava reke Rone in Sredozemsko morje. Na potepanju po tem brezkončnem močvirju ne moreš zgrešiti čudovitih belih divjih konj. Le malo bolj pa se moraš potruditi, da odkriješ lagune z velikanskimi jatami še enih čudovitih živali – velikih plamencev.

Plamen v peresih je posledica prehrane

Slovensko ime plamenec v resnici pomeni isto kot tuje ime za te ptice – flamingo. Flamingo izvira iz portugalske in španske besede flamengo ali »barva plamena«. Rdečo barvo perja  nakazuje tudi znanstveno ime teh ptic Phonicipterus, kar v grščini pomeni 'krvavo rdeče perje'.

Vendar pa se plamenci ne izležejo iz jajc v tej bleščeči različici. Mladiči imajo belo do sivkasto perje in ognjene odtenke dobijo šele sčasoma, ko se hranijo z algami in rakci, ki vsebujejo oranžna barvila. Ameriške vrste plamencev so močneje obarvane, ker tamkajšnji rakci vsebujejo več oranžnih barvil.

Plamenci so odlični letalci

Plamence običajno vidimo, kako s svojimi dolgimi in tankimi nogami kot na rolerjih brodijo po plitvem močvirju in si iščejo hrano, ali pa, ko v vodi stojijo na eni nogi, medtem ko imajo drugo spodvito pod telo. Prav zaradi tega nekateri mislijo, da plamenci sploh ne letijo, a so v resnici odlični letalci. Pri iskanju hrane lahko na dan preletijo več sto kilometrov s hitrostjo do 60 kilometrov na uro.

Plamenci precejajo vodo

Plamenčev kljun je daljši od glave in na sredini močno ukrivljen kot zajemalka. Kljun je posebej prilagojen za ločevanje blata od alg, rakcev, majhnih žuželk in školjk. Pri precejanju vode plamencu pomagajo posebne dlakaste ploščice v kljunu in grob jezik.

Plamenci so družabne in dolgo živeče ptice

Pred parjenjem se velikanska kolonija plamencev razdeli na petnajst do petdeset ptic. Posamezen par v skupini si nato ustvari in brani svoje gnezdilno območje, na katerem iz blata zgradi gnezdo. To je podobno drevesnemu štoru in vanj samica zleže eno samo jajce. Valita izmenično samica in samec. Ko se po 30 dneh izleže mladič, zanj skrbita oba starša. Hranita ga s posebnim ptičjim mlekom, ki ga izdeluje njun prebavni sistem.

Plamenci živijo zelo dolgo, v naravi tudi do 40 let, v ujetništvu pa še precej dlje. V živalskem vrtu v Adelajdi v Avstraliji je eden od tamkajšnjih plamencev dočakal kar 83 let.

Na Zemlji živi šest vrst plamencev

Večino vrst plamencev najdemo v Južni in Srednji Ameriki; v Evropi, Afriki in Aziji pa živita veliki in mali plamenec. Živijo v zelo raznolikih okoljih in so dobro prilagojeni toplemu in hladnemu podnebju, če le imajo dovolj vode in hrane.

V Sloveniji lahko velike plamence včasih vidimo pozimi na Sečoveljskih solinah. V notranjosti so redkejši, a so pozimi  leta 2018 opazili en par na Ptujskem jezeru.